5.1.2021
COV
> COVID-19

Aktualni ukrepi COVID-19 na kmetijskem področju

Od začetka epidemije COVID-19 so bili sprejeti številni ukrepi, ki so namenjeni zagotavljanju likvidnosti gospodarskih družb in zaščiti pravic delavcev, vključno z zaščito pred odpovedmi, ukrepi socialnih pomoči najrazličnejšim skupinam upravičencev ter ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. Več o tem na spletni strani pisarne pod zavihkom »COVID-19«. V tem prispevku pa se bom osredotočil na bolj specifične predpise, ki zadevajo kmetijsko panogo.

V marcu 2020 smo že poročali o sprejetju zakona1, ki je uvedel ukrepe s področij trga kmetijskih pridelkov in živil, trga gozdno lesnih sortimentov in s področja veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin. Članek najdete na povezavi: https://www.jadek-pensa.si/zakon-o-interventnih-ukrepih-na-podrocju-kmetijstva-gozdarstva-in-prehrane-ziupkgp/.

V vmesnem času pa je bilo dodatno sprejetih veliko število predpisov s področja kmetijstva, pri čemer je ob ogromnem številu protikorona ukrepov težje ugotoviti že samo veljavnost teh predpisov. Zato v tem članku izpostavljam le veljavne predpise in spremembe teh predpisov in ukrepov, ki imajo vpliv na kmetijskem področju, vključno z zadnjima protikorona paketoma, ki sta stopila v veljavo 28. 11. 20202 (t. i. »PKP 6«) in 31. 12. 20203 (t. i. »PKP 7«).

Preden preidemo na jedro članka, je treba izpostaviti omejitve na ravni EU pri dodeljevanju državnih pomoči:

  • V Uredbi z dne 18. 12. 20134 je Evropska Komisija določila, da je dovoljena pomoč de minimis posameznemu subjektu do 15.000 EUR, pomoč Republike Slovenije pa je skupno omejena na 12.320.000 EUR, oboje glede na katero koli obdobje treh poslovnih let.
  • Ker pa lahko Evropska Komisija v skladu s členom 107(3)(b) PDEU5 za združljivo z notranjim trgom razglasi pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, je v Sporočilu z dne 20. 3. 20206 sprejela odločitev, da so izredne državne pomoči v luči COVID-19 epidemije upravičene, ter določila, da pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, davčnih ali plačilnih ugodnosti na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ne smejo presegati 100.000 EUR, v sektorju ribištva in akvakulture pa 120.000 EUR.

Sporočilo Komisije dodatno določa, da se lahko pomoči iz Sporočila Komisije in Uredbe Komisije seštevajo, kar pomeni, da znaša omejitev pomoči za posamezen gospodarski subjekt na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov 115.000 EUR, v sektorju ribištva in akvakulture pa 135.000 EUR. Ob upoštevanju pogojev za uveljavljanje posameznega ukrepa neposredne ali posredne finančne pomoči, bo torej treba vzeti v obzir predpisano zgornjo omejitev prejetih pomoči, ki jih upravičencem nudi Republika Slovenija. Zato bo treba v luči Sporočila Komisije in Uredbe Komisije ukrepe razdeliti v finančne in druge ukrepe.

NEPOSREDNE ALI POSREDNE FINANČNE POMOČI:

1. Mesečni temeljni dohodek (»MTD«) in delna povrnitev izgubljenega dohodka (»DPID«)

Gre za dva različna ukrepa, ki ju lahko uveljavljajo samozaposleni, družbeniki ali delničarji gospodarske družbe, kmetje in ustanovitelji zadrug, ki so poslovodne osebe, in sicer najkasneje do 31. 3. 2021. Denarni pomoči sta oproščeni plačila vseh davkov in prispevkov, pri čemer je pogoj pri obeh, da mora bit upravičenec vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Uveljavljata se lahko vsaka posebej z oddajo vloge na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani e-Davki (https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageC.aspx?category=protikorona_fod).

Pri MTD gre za ponovitev ukrepa, ki je bil v aprilu 2020 z zakonom (t. i. »Mega korona zakon«)7 predviden za tri mesece, in sicer za marec, april in maj 2020. Bistvena razlika pa je v tem, da se je z novo ureditvijo (t. i. »PKP 5«)8, ki je stopila v veljavo v oktobru 2020, dohodek zvišal, saj sedaj znaša 1.100 EUR na mesec. Ob tem je treba upoštevati, da za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, MTD znaša 940 EUR na mesec.

Pogoji za uveljavljanje MTD so:

  • oseba je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do 24. 10. 2020, ko je v veljavo stopil zakon PKP5, ki je uvedel ta ukrep;
  • oseba dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije9;
  • na dan uveljavljanja morajo biti plačane zapadle obvezne dajatve in izpolnjene druge denarne nedavčne obveznosti napram Finančni upravi RS (»FURS«)

Nadalje višina nadomestila za DPID znaša največ 250 EUR za 10 dni, največ 500 EUR za 20 dni in največ 750 EUR za 30 dni v času trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Upravičenec mora vložiti vlogo na FURS v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni ali potrdila, ki ga izda pristojni organ, oziroma od pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. FURS je v decembru 2020 opozoril10 na nepravilno oddajanje vlog. Za vsako obveznost varstva, ki traja več kot 10 dni, se mora namreč vložiti nova vloga. Na primer za obveznost varstva otrok za obdobje 30 dni se morajo vložiti 3 vloge, pri čemer število vlog ni odvisno od števila otrok.

Pogoji za uveljavljanje DPID so:

  • upravičenec ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole;
  • upravičenec mora biti vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • otroci obiskujejo do vključno 5. razreda osnovne šole;

Ob hkratnemu uveljavljanju več pomoči je treba upoštevati, da se nekatere vštevajo. Tako na primer upravičenec do MTD ne more uveljavljati DPID. Če pa je upravičenec najprej uveljavljal DPID, se mu izplačilo MTD zniža za znesek pomoči, ki jo je dobil po DPID.

MTD in DPID je lahko upravičenec po PKP 5 prvotno uveljavljal le za oktober, november in december 2020, in sicer za en mesec, za dva ali za vse tri skupaj. Če je bila tako na primer vloga za MTD oddana do konca decembra 2020, bo MTD za uveljavljane mesece izplačan najkasneje do 10. 1. 2021. Vendar pa je treba poudariti, da je v decembru Vlada RS sprejela sklep11 s katerim je podaljšala veljavnost obeh ukrepov do 31. 3. 2021. To pomeni, da bodo lahko upravičenci pod enakimi pogoji, ki jih je predpisal PKP 5 uveljavljali MTD in DPID tudi za mesece januar, februar in marec 2021. Potrebno je še dodati, da če upravičenec naknadno (po izplačilu pomoči) ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev za izplačilo, mora o tem obvestiti FURS in vrniti znesek prejete pomoči.

2. Finančna pomoč pri nadomestitvi dela za čas trajanja nezmožnosti za delo

Kmet je na podlagi PKP 5 upravičen do finančne pomoči v višini dejanskih stroškov v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 % minimalne plače za delo s polnim delovnim časom. Ker je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za leto 2020 minimalno plačo določilo v višini 940,58 EUR bruto, lahko finančna pomoč, ki je bila uveljavljena za leto 2020, znaša maksimalno 752,46 EUR bruto.

Za izplačila v letu 2021 bo treba upoštevati tudi zvišanje minimalne plače za leto 202112. Ta naj bi v letu 2021 znašala 736 EUR neto, vendar pa bo potrebno počakati, da Minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti objavi uradni znesek. To pomeni, da, v kolikor bo pomoč uveljavljena v letu 2021, bo ta znesek nekoliko višji, kot je bil v letu 2020.

Pogoji za črpanje finančne pomoči so:

  • upravičencu je bila potrjena okužba z virusom COVID-19
  • na dan potrditve okužbe je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za vključitev na nobeni drugi podlagi
  • upravičenec mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova
  • na dan vložitve vloge mora imeti upravičenec plačane vse zapadle obvezne dajatve in izpolnjene druge denarne nedavčne obveznosti napram FURSU-u

Podrobne pogoje za uveljavljanje pomoči bo predpisala Vlada RS. Predlog odloka13 Vlade RS je bil objavljen 23. 12. 2020, vendar je trenutno še vedno v fazi medresorskega usklajevanja. To pomeni, da še ni stopil v veljavo. Zato bo potrebno spremljati nadaljevanje sprejemanja tega akta. Vlogo14 mora upravičenec vložiti na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (»Agencija«), in sicer v roku enega meseca od konca upravičene odsotnosti zaradi COVID-19. Priložiti ji mora dokaz o okužbi in o dejanskih stroških dela. Vloge lahko upravičenci oddajajo vse do 30. 6. 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.

3. Enkratni solidarnostni dodatek za starejše osebe na kmetijah

Do tega dodatka so upravičeni nosilci oziroma člani kmetije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki:

  • niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence po PKP 7
  • katerih obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 za leto 2019, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eurov,
  • so dopolnile 65 let starosti.

Dodatek znaša 150 EUR, upravičenec pa mora vlogo za pridobitev vložiti do 31. 1. 2021 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vloga je dostopna na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/enkratni-solidarnostni-dodatek-za-izboljsanje-socialnega-polozaja-oseb/. Dodatek je oproščen plačila dohodnine.

4. Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka

Po PKP 6 lahko nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji na Agencijo vložijo vlogo za dodelitev finančnega nadomestila v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na povprečje dohodkov zadnjega leta. Pogoj je, da je sektor utrpel 30 odstotni izpad dohodka.

Potrebno je izpostaviti, da če upravičenec hkrati uveljavlja MTD, potem se finančno nadomestilo zniža v višini prejetega MTD. Pomoč je mogoče odobriti do 30. 6. 2021, vendar bo potrebno spremljati kdaj bo vlada sprejela podrobnejša pravila za posamezne sektorje, ki bodo upravičeni do te pomoči. Do takrat namreč še ne bo jasno na kakšen način se lahko ta nadomestila uveljavljajo. V prvem valu epidemije je Vlada RS sprejela številne odloke, s katerimi je določila možnost uveljavljanja tega nadomestila na primer v prireji govejega mesa, v gozdarskem sektorju, v proizvodnji vina, pri reji drobnice, nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

5. Odlog plačila kreditnih in drugih obveznosti za zadruge v težavah za 12 mesecev

Mega korona zakon, sprejet v aprilu 2020 je uveljavil ta ukrep z namenom odloga za 12 mesecev tistih obveznosti po ZPRPGDZT15, ki do razglasitve prve epidemije še niso zapadle v plačilo. Odlog je bilo mogoče uveljavljati v roku 3 mesecev po preklicu epidemije. Ker pa je Vlada RS 18. 10. 2020 ponovno razglasila epidemijo, ki še ni bila preklicana, je PKP 6 podaljšal rok za odlog plačila teh obveznosti. Vlogo je po novem mogoče vložiti v roku 12 mesecev po preklicu epidemije.

Upravičenci so gospodarske družbe, ustanovljene po ZGD-116, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in zadruge, ki so ustanovljene po ZZad17, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

Pogoji za uveljavljanje tega ukrepa so:

  • obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo
  • upravičenec plačuje obvezne prispevke, davke in druge obvezne dajatve
  • upravičenec zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa

Upravičenec mora vlogo za odlog obveznosti poslani na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Priložiti ji mora opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije in izjavo, da ima na dan 31. december 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih obveznih dajatev. Izjema od predložitve opisa poslovnega položaja velja, če je z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove.

Po odobritvi odloga pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta aneks h kreditni ali drugi pogodbi, v kateri se določi, da se prekine zapadlost vseh obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga ter da se spremeni tudi končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe. Enako velja za sporazume o zavarovanju kreditne obveznosti.

6. Nižji obračun dohodnine od potencialnih tržnih dohodkov

Potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih se šteje kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri čemer je slednji obdavčen z dohodnino. Načeloma se davčna osnova za izračun dohodnine od potencialnih tržnih dohodkov od pridelave na zemljiščih določi v višini ugotovljenega katastrskega dohodka, ki predstavlja pavšalno oceno tržnega dohodka, za pridelavo v panjih pa v višini 70 % pavšalne ocene dohodka na panj. Na podlagi pavšalno odmerjenega katastrskega dohodka so tako lahko na primer obdavčeni dohodki iz pridelave žit, krmnih rastlin, zelenjadnic, sadja v trajnih nasadih, hmelja, grozdja, vina, oljčnega olja, dohodki iz vzreje živine, vezane na pretežno lastno pridelavo krme na njivah ali travnikih, dohodki iz pridelave hlodovine itd.

V aprilu 2020 je Mega korona zakon za leto 2020 prilagodil določbo, tako da se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj. Davčna osnova za izračun dohodnine od potencialnih tržnih dohodkov bo torej tako za pridelavo na kmetijskih zemljiščih, kot tudi za pridelavo v panjih za polovico nižja, kar pomeni, da bo tudi dohodnina odmerjena temu primerno nižje. Znižanje davčne osnove se bo pri obračunu dohodnine za leto 2020 torej upoštevalo tako pri akontaciji dohodnine, ki se izračuna po stanju na dan 30. junija 2020, kot tudi ob končni odmeri in poračunu dohodnine po koncu davčnega obdobja. Enak ukrep je za leto 2021 določil novi PKP 7.

7. Nekateri prejeti zneski ne bodo šteli v davčno osnovo za odmero dohodnine za leto 2020

Protikorona paket18, ki je bil sprejet konec maja 2020 (t. i. »PKP 3«) je določil, da zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike (na primer subvencije), štejejo v letno davčno osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo. Dokončno odločbo o izračunu davčne osnove in o odmeri dohodnine bo FURS za leto 2020 izdal po koncu obdobja obdavčitve, torej šele v letu 2021. To pa pomeni, da se zneski, prejeti v letu 2020 na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike ne bodo prišteli davčni osnovi ob izračunu dohodnine za leto 2020, ampak šele ob izračunu dohodnine za 2021. Če je na primer kmet prejel subvencijo v letu 2020, se ta znesek ne bo vštel v davčno osnovo za odmero dohodnine za leto 2020, ampak eno leto kasneje, torej za odmero dohodnine za leto 2021.

8. Ostali posredni finančni ukrepi:

  • Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov lahko v letu 2020 (po PKP 3) in še do 30. junija 2021 (po PKP 6) daje v zakup zemljišča za dobo 10 let, če so bila na dan 1. 1. 2020 oziroma na dan 1. 1. 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju, drevesa in grmičevje ali kot kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Pogoj je, da mora zakupnik odpraviti zaraščanje v enem letu od prejema zemljišča v zakup ter zemljišče uporabljati za kmetijsko dejavnost.
  • Znižana osnova za izračun pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest (po PKP 7): Pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2020 se lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 50 odstotkov, kot je bil ugotovljen po predpisih o ugotavljanju na katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.
  • Finančno nadomestilo za ekstrakcijo hmelja: Nadomestilo se določi v višini dejanskih stroškov za ekstrakcijo hmelja, vlogo pa mora vložiti upravičenec do konca leta 2021 na Agencijo. Pogoj je, da je prišlo do vsaj 20 odstotnega padca odkupa hmelja v sektorju hmelja glede na povprečje zadnjih treh let. Vlada naj bi predpisala podrobnejše pogoje za koriščenje tega nadomestila, vendar zaenkrat odlok še ni bil sprejet.
  • Cene zakupnin kmetijskih zemljišč se znižajo za 20 %: PKP 3 je določil, da se cene zakupnin znižajo le za leto 2020, PKP 6 pa je podaljšal veljavnost ukrepa do 30. junija 2021;
  • Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 2020 ne zaračunava nadomestila za stavbno pravico
  • Uporabnikom lovišč se zniža letna koncesijska dajatev za leto 2020

 DRUGI UKREPI

1. Javni zavodi morajo naročati z območja Republike Slovenije

Podobno, kot je to določil že Mega korona zakon v aprilu 2020, je tudi PKP 519 v oktobru predpisal identičen ukrep, po katerem javni zavodi ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije. Delež se določi glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil. Pogoja za uporabo ukrepa sta, da vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske Unije, ter da morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji. Mejna vrednost, od katere dalje morajo javni zavodi objaviti razpis v Uradnem listu Evropske Unije je 207.000 EUR (brez DDV). Ukrep velja do konca leta 2021.

2. Povečanje omejitve števila dni za začasno ali občasno delo

PKP 7 je v decembru 2020 določil, da lahko izvajalec v letu 2021 opravlja začasno ali občasno delo v kmetijstvu prekinjeno ali neprekinjeno največ 150 dni, s čimer se odpravlja omejitev 90 dni na izvajalca na leto, ki je predpisana v Zakonu o kmetijstvu20. Ob tem je treba poudariti, da omejitev na največ 120 dni na leto za posamezno kmetijsko gospodarstvo še vedno velja. Kljub temu, da večina sezonskih delavcev prihaja iz tujine, pa ta ukrep ne vključuje podaljšanja delovnih dovoljenj tujih delavcev. V maju 2020 je zakonodajalec rešil problem, tako da je v PKP 3 določil, da je iz 90 dni na 150 dni podaljšano tudi obdobje, za katerega lahko tujec pridobi dovoljenje za sezonsko delo, vendar pa za leto 2021 ta ukrep zaenkrat še ni bil podaljšan. Zato je razumno pričakovati, da bo prišlo do podobnega podaljšanja obdobja delovnih dovoljenj tudi za leto 2021.

3. Poenostavitev pogojev za postavitev, namakanje in izkoriščanje geotermalne energije v rastlinjakih

PKP 3 je že v maju 2020 določil, da se z namenom povečanja kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji sprostijo pogoji za postavitev rastlinjakov, kot jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (»ZKZ-E«)21. Rastlinjak je mogoče postaviti na kmetijskih zemljiščih v primeru, da:

  • ima zemljišče boniteto, ki je nižja od 35
  • rastlinjak omogoča pridelavo hrane in se uporablja le v kmetijske namene
  • ima rastlinjak površino do 1 ha
  • gre za objekt, ki je kot celota dan na trg kot proizvod in
  • izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov

V primeru, da na zemljišču že stoji rastlinjak, so pogoji popolnoma enaki, le da je mogoče na tem zemljišču postaviti rastlinjak s površino do 3 ha. Ob izpolnitvi zgoraj omenjenih predpostavk pri postavitvi rastlinjakov tudi ne bo potrebno izvesti nikakršnih presoj vplivov na okolje. To pomeni, da se postavitev bistveno pospeši. Poleg tega pa se postopek znatno skrajša tudi z določbo, po kateri se ti rastlinjaki štejejo kot enostavni objekti, kar pomeni, da skladno z Gradbenim zakonom22 ni treba pridobivati gradbenega dovoljenja. Načeloma je PKP 3 v maju 2020 določil, da se ti ukrepi poenostavitve postavitve rastlinjakov lahko uporabljajo le za leto 2020, vendar je PKP 5 veljavnost ukrepa podaljšal do konca leta 2021.

V povezavi s postavitvijo rastlinjakov je PKP 3 določil, da bo treba še vedno presojati posege v okolje in pridobiti predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, ko bo upravičenec vložil predlog za uvedbo namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali za postavitev rastlinjaka na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Vendar pa se morajo takšne vloge po PKP 3 obravnavati prednostno.

Skladno s PKP 3 se prednostno obravnavajo tudi pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode. Pobudo je treba vložiti v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona. Ker je enak ukrep določil tudi PKP 5, to pomeni, da jih je treba vložiti do 24. 4. 2021. Tukaj obstaja možnost sofinanciranja stroškov izdelave vrtin iz sredstev podnebnega sklada. Navedena sredstva se lahko uveljavljajo do konca 2021 z vložitvijo vloge na Agencijo.

V zvezi z namakanjem je treba vzeti v obzir tudi novo določbo PKP 7, po kateri se za ravnanje z vodo, ki ostane pri namakanju za opravljanje kmetijske dejavnosti do konca leta 2021 ne bodo uporabljale določbe Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo23. To pomeni, da v letu 2021 za te odpadne vode, ki ostanejo pri namakanju za opravljanje kmetijske dejavnosti, med drugim ne pridejo v poštev mejne količine, mejne vrednosti in mejni emisijski deleži ter ostali predpisani ukrepi in pogoji, kot so določeni po navedeni uredbi.

4. Določitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva oziroma gozda

Novi PKP 7 je določil, da se lahko določi začasni upravljavec, če:

  • nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, oziroma lastnik gozda, zaradi bolezni COVID-19 niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali oziroma izvesti sanitarne sečnje gozda in
  • ni mogoče na drug način zagotoviti upravljanja kmetijskega gospodarstva ali gozda

Vlogo lahko vloži nosilec ali član kmetijskega gospodarstva ali lastnik gozda na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Začasni upravljavec je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvajalce del v gozdovih po predpisih, ki urejajo gozdove. Ima enake pravice in obveznosti, kot nosilec kmetijskega gospodarstva za izvajanje nujnih del oziroma enake pravice in obveznosti kot lastnik gozda za izvedbo sanitarne sečnje. Upravljavec ima pri tem pravico do mesečnega denarnega nadomestila, pri čemer o višini nadomestila odloči ministrstvo z odločbo, in sicer po merilih, ki jih predpiše Vlada RS (še niso bila sprejeta). Ukrep se izvaja do konca leta 2021.

5. Ostali ukrepi:

  • skladno s PKP 5 se za 6 mesecev podaljša veljavnost fitofarmacevtskih izkaznic;
  • po PKP 5 se lahko izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko elektronskih medijev oziroma spleta, kar velja do konca 2021;
  • mesnopredelovalnim obratom živilsko predelovalne industrije se stroški upravičene odsotnosti zaposlenih zaradi karantene oziroma potrjene bolezni COVID-19 v času razglašene epidemije krijejo iz proračuna Republike Slovenije za celotno obdobje odsotnosti;
  • veterinarjem, ki jim je rok za podaljšanje licence začel teči pred uveljavitvijo PKP 6 (28. 11. 2020), se rok za izpolnitev pogojev podaljša za 24 mesecev;
  • skladno s PKP 7 se upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom dovoli znižanje do 30 odstotkov od načrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi, kot sta določena v letnem načrtu posameznega lovsko upravljavskega območja za leto 2020.

IZJEME ZA KMETIJSKI SEKTOR PO DRUGIH PROTIKORONA PREDPISIH

Poleg navedenih ukrepov, obstajajo tudi takšni, ki ne urejajo položaja upravičencev v kmetijski panogi neposredno, ampak posredno dopuščajo odstopanja od določenih protikorona predpisov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja bolezni.

Tako veljajo na primer izjeme, po katerih:

  • je dovoljeno prehajanje med občinami za namen opravljanja gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti;24
  • je ponujanje in prodaja blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije načeloma prepovedano, vendar pa ne velja za prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah ter za kmetijske prodajalne.25

Vlada RS mora primernost slednjih ukrepov ugotavljati vsakih 7 dni, zato je potrebno sproti spremljati, če pride do kakršnih koli sprememb pri navedenih izjemah.

SKLEPNO

V kmetijski panogi je na voljo veliko število še vedno veljavnih ukrepov za lajšanje posledic COVID-19 krize. Kljub temu, da je večina ukrepov do nedavnega veljala samo za leto 2020, pa so zadnji trije veliki protikorona paketi (PKP 5 v oktobru 2020, PKP 6 v novembru 2020 in PKP 7 v decembru 2020) podaljšali njihovo veljavnost v 2021. Zato je priporočljivo tudi v nadalje spremljati možnosti lajšanja posledic COVID-19 na kmetijskem področju, pa čeprav se s pojavom cepiv že nakazuje morebiten konec epidemije.


1. Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Uradni list RS, št. 36/20; »ZIUPKGP«).
2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20; »ZIUOPDVE« ali »PKP 6«).
3. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20; »ZIUPOPDVE« ali »PKP 7«).
4. Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Ur. l. 352 »Uredba Komisije«).
5. Pogodba o delovanju Evropske Unije z dne 26. 10. 2012 (Uradni list C 326 , 26/10/2012 str. 0001 – 0390).
6. Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01 C/2020/1863 (»Sporočilo Komisije«).
7. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20; »ZIUZEOP« ali »Mega korona zakon«).
8. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; »ZZUOOP« ali »PKP 5«), ki je stopil v veljavo 24. 10. 2020.
9. Velja zakonska domneva, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
10. Glej objavo z dne 22. 12. 2020 na spletni strani Vlade RS, URL: https://www.gov.si/novice/2020-12-22-pozor-pri-delnem-povracilu-izgubljenega-dohodka-v-primeru-karantene-ali-obveznosti-varstva-otrok-bodite-pozorni-na-pravilno-oddajo-vloge/(5. 1. 2021).
11. Sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 195/20).
12. Po PKP 7 namreč ni bil sprejet predlog s katerim bi se začasno zamrznilo povišanje minimalne plače.
13. Odlok o finančni pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi bolezni COVID-19.
14. Na spletni strani Vlade RS je objavljen le obrazec vloge po zakonu, ki je uveljavil ta ukrep v prvem valu epidemije, ne pa obrazec po trenutno veljavnem predpisu. Kljub temu dodajamo povezavo, kjer lahko najdete ta obrazec: https://www.gov.si/zbirke/storitve/uveljavljanje-financne-pomoci-zaradi-epidemije-covid-19-nezmoznost-za-delo/.
15. Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17; »ZPRPGDZT«).
16. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS in 158/20 – ZIntPK-C; »ZGD-1«).
17. Zakon o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09; »ZZad«).
18. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20; »ZZUOOPE«, »PKP 3«).
19. Glavni namen ponovne vključitve enakega ukrepa v novejši PKP5 je podaljšanje veljavnosti ukrepa do konca leta 2021. Tako se bo do konca leta 2020 ukrep izvajal po Mega korona zakonu, od 1. 1. 2021 dalje pa PKP5. Izvedba ukrepa bo pri tem ostala enaka.
20. Člen 105.c(3) Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; »ZKme-1«).
21. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17; »ZKZ-E«).
22. Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20; »GZ«).
23. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
24. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 193/20, 196/20 in 204/20).
25. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 201/2020).