Družinsko podjetje je običajno opredeljeno kot podjetje, ki ga vodi družina, je v njihovi lasti ter obstaja možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo. V družinskem podjetju, ki je lahko organizirano v različnih oblikah (najpogosteje kot družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo ali delniška družba), so zaposleni in vključeni v upravljanje tudi družinski člani, zato je značilno, da se pri njihovem delovanju poslovni (racionalni) odnosi prepletajo z družinskimi (čustvenimi). Slednji pogosto ovirajo sprejemanje poslovnih odločitev, še posebej pa se izrazijo pri vprašanju nasledstva podjetja, zato ni presenetljivo, da kar dve tretjini slovenskih družinskih podjetij propade pri prenosu na drugo generacijo.[1]
Kaj je družinska ustava?
Družinska ustava je pravni akt, ki ob predpostavki, da je ustrezno formuliran, pozitivno vpliva tako na upravljanje družinskega podjetja kot na uspešnost prenosa podjetja na novo generacijo. Gre za dokument, ki povezuje pravne norme s poslovnimi cilji podjetja in vrednotami družine, s čimer se oblikujejo trdni temelji za učinkovito delovanje podjetja in ohranjanje povezanosti družinskih članov.
Ali je družinska ustava pravno zavezujoč akt?
Družinska ustava ima lahko bodisi pravno naravo pogodbe bodisi družinskega kodeksa.
Če je družinska ustava sestavljena kot pogodba, je za njene podpisnike zavezujoča, pri čemer lahko imajo njena določila različne pravne učinke. V praksi to pomeni, da lahko nekatera določila pogodbenim strankam nalagajo obveznosti, medtem ko druga zgolj usmerjajo vedenje in ravnanje podpisnikov. Za razliko od družbene pogodbe, ki je temeljni normativni akt družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družinska ustava vselej učinkuje zgolj inter partes, in torej nima učinkov na tretje osebe, ki niso njeni podpisniki. Se pa lahko družinska ustava uporablja za razlago določb družbene pogodbe, zato jo je smiselno vključiti v preambulo ustanovitvenih aktov in s tem omogočiti njeno uporabo pri razlagi teh pravnih aktov.[2]
Nekoliko drugače velja v primeru, če je družinska ustava zapisana v obliki kodeksa. Za družinski kodeks je značilno, da praviloma ni zavezujoče narave, saj vsebuje zgolj priporočila in smernice za upravljanje podjetji. Vendar pa lahko tudi kodeks postane pravno zavezujoč, če določa pravice in obveznosti družinskih članov (npr. pravila o imenovanju družbenikov, o prenosu deležev ipd.). Od vsebine določil družinskega kodeksa je torej značilno, ali bo imel družinski kodeks za podpisnike zavezujoče učinke.
Družinska ustava ima praviloma večjo težo, če je oblikovana kot zavezujoč pravni akt. Prednost družinskega kodeksa pa je v tem, da je s svojimi splošnimi smernicami in sistemom družinskih vrednot bolj uporaben za člane prihodnjih generacij, ki niso njegovi podpisniki.[3]
Kaj je vsebina družinske ustave?
Vsebina družinske ustave je kompleksna in zajema več vsebinskih področji. Uvodoma se opredelijo razlogi za sprejem družinske ustave, v nadaljevanju pa poslovni cilji in strategije za doseganje le-teh. Zelo pomembna je določitev vlog in odgovornosti članov družine v podjetju, s čimer se preprečuje morebitne konflikte zaradi nejasne razdelitve nalog. Prav tako je koristna določitev pogojev za zaposlovanje družinskih članov. Ključna tema je določitev postopka za prenos lastništva podjetja na naslednje generacije in tudi postopkov za razreševanje konfliktov znotraj podjetja. Običajno se vključijo tudi pravila o finančnem upravljanju podjetja in razdelitvi dobička.
Kaj je njena dodana vrednost?
Družinska ustava z jasno opredeljenimi vrednotami, cilji in pravili prispeva k utrjevanju medsebojnih odnosov znotraj družine in družinskega podjetja. Družinski člani in zaposleni v družinskem podjetju bodo imeli boljšo predstavo o tem, v katero smer se bo razvijalo podjetje in kakšno vlogo bodo pri tem imeli. Temeljna načela bodo ključna pri preprečevanju morebitnih nesoglasij, kar bo pripomoglo k enotnosti družine in odpornosti družinskega podjetja zoper tveganja, ki izvirajo iz družinskih nesoglasij.
S pravilno oblikovano družinsko ustavo lahko torej družinsko podjetje bolje premaguje izzive, ki se pojavijo v različnih obdobjih njegovega delovanja, ter krepi medsebojno povezanost in razumevanje med člani družine.
—–
[1] J. Petkovšek Štakul, Družinska ustava je zelo pomembna, hitenje pa je lahko usodno, objavljeno na spletnem portalu Dnevnik, sekcija Družinsko podjetništvo, 23. 4. 2018, dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042819515
[2] A. Primec, Pravni vidiki družinske ustave, Podjetje in delo, št. 2, 2021, str. 213.
[3] Prav tam.
