22.4.2020
SPORI
> Preprečevanje in reševanje sporov

Ali imajo upniki v času epidemije res povsem zvezane roke?

Primer: Dolžnik D d.o.o. dolguje upniku U d.o.o. plačilo 5 računov v skupni višini 50.000 EUR, od katerih so 4 zapadli v plačilo že pred epidemijo, 1 pa v začetku aprila 2020. Glede terjatev po 2 računih ima U že pravnomočen sklep o izvršbi proti D. D v času epidemije nemoteno posluje in prejema prihodke, vendar je njegov transakcijski račun še naprej blokiran, U pa je slišal, da naj bi D celo nameraval svojemu prijatelju pod tržno ceno prodati nepremičnino, v kateri D posluje, dejavnost pa prenesti na novo družbo, ki jo je ustanovila žena. Ali ima U v času epidemije sploh kakršno koli možnost, da doseže poplačilo svojih terjatev?

Na kratko – ne. V času epidemije U svojih terjatev ne more izterjati, lahko pa z ukrepi zavarovanja tudi v času epidemije poveča možnosti za uspešno izterjavo po normalizaciji razmer.

Interventni ukrepi, sprejeti z namenom obvladovanja širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2, imajo pomemben vpliv tudi na trenutni položaj upnikov, saj začasno omejujejo možnost izterjave njihovih terjatev do dolžnikov v Sloveniji:

  • sodišča ne izdajajo novih sklepov o izvršbi (Odredba Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ) – najkasneje do 1. 7. 2020 oz. do objave sklepa Vlade o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe;
  • odloženo je izvrševanje sklepov o izvršbi, ki so bili izdani že pred razglasitvijo izrednih razmer, v izvršilnih postopkih (t.i. odlog izvršbe), razen v primeru izvršbe preživninskih terjatev (člen 93 ZIUZEOP oz. #PKP1) – do 31. 5. 2020, z možnostjo dodatnega 30-dnevnega podaljšanja.

Do nadaljnjega upniki torej ne bodo mogli po sodni poti učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Upniki sicer lahko vložijo predlog za izvršbo elektronsko ali po pošti, vendar sodišče sklepa o izvršbi ne bo izdalo in tudi ne vročalo upniku in dolžniku.

Dobra novica za upnike je, da si lahko tudi v trenutnih razmerah pred sodiščem zagotovijo vsaj zavarovanje svojih terjatev, kar jim bo lahko omogočilo uspešno izterjavo po prenehanju interventnih ukrepov. Tako si lahko povečajo možnosti, da bodo dosegli poplačilo, ko bodo izvršilni postopki zopet stekli.

Upniki z izvršilnim naslovom (npr. pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali notarsko izvršljivim zapisom), ki se glasi na denarno terjatev, lahko predlagajo ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, poslovnem deležu ali premičnini dolžnika. Upniki, ki že imajo izvršilni naslov, torej lahko dosežejo, da bodo že zdaj na premoženju v lasti dolžnika pridobili zastavno pravico in si s tem zavarovali vrstni red pri poplačilu iz tega premoženja oziroma ločitveno pravico v primeru postopka zaradi insolventnosti.

Tudi upnikom, ki (še) ne razpolagajo z izvršilnim naslovom, so na voljo sredstva zavarovanja, in sicer lahko zahtevajo:

  • izdajo predhodne odredbe;
  • izdajo začasne odredbe in
  • zamrznitev bančnega računa po Uredbi (EU) št. 655/2014.

Izdajo predhodne odredbe lahko upnik predlaga na podlagi kvalificirane listine o obstoju denarne terjatve (npr. odločbe sodišča ali drugega organa), ki še ni izvršljiva. Upnik mora torej že razpolagati npr. z nepravnomočno sodbo. Upnik mora poleg tega za verjetno izkazati nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Na splošno lahko sodišče odredi eno ali več izmed zakonsko predvidenih predhodnih odredb:

  • rubež premičnin in vpis rubeža v register, če se ta vodi;
  • rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;
  • rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;
  • rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet;
  • vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;
  • predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.

Glede na trenutno omejitev postopkov zavarovanja je sodišče omejeno na odločanje le o tistih predhodnih odredbah, ki ne terjajo oprave dejanj, pri katerih je potreben osebni stik, na kar morajo biti upniki pozorni pri oblikovanju predloga. S tega vidika sta najbolj problematična rubež premičnin dolžnika in rubež terjatve, da se izročijo stvari, saj so fizični stiki v tem primeru največkrat neizogibni.

Še pred uvedbo sodnega postopka (sicer tudi med ter po koncu postopka) lahko upnik predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. Za uspeh s predlogom mora upnik izkazati verjetnost, da terjatev zoper dolžnika obstaja ali da bo nastala in verjetno obstoječo nevarnost za izvedbo izvršbe, pri čemer se v primeru denarnih terjatev zahteva izkaz »subjektivne nevarnosti« (torej konkretno ravnanje upnika, ki ogroža uspešnost izvršbe), v primeru nedenarnih terjatev zadostuje izkaz »objektivne nevarnosti«. Obstoja nevarnosti upniku pri obeh vrstah začasnih odredb ni treba izkazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen v državi članici EU. Domet začasnih odredb je širši, saj je poleg zavarovanja terjatev (zavarovalne začasne uredbe) z njimi mogoče doseči tudi začasno ureditev spornih razmerij (regulacijske začasne uredbe).

Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primerjavi s predhodnimi odredbami imajo upniki pri oblikovanju predloga za začasno odredbo več svobode, vendar morajo v času veljavnosti interventnih predpisov upoštevati pogoj odsotnosti osebnih stikov za realizacijo ukrepov zavarovanja.

V čezmejnih primerih je kot alternativa ukrepom v skladu z nacionalnim pravom upnikom na voljo Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (ENZBR), ki omogoča, da že pred začetkom postopka v glavni stvari zoper dolžnika v državi članici zamrznejo sredstva na bančnem računu dolžnika v drugi državi članici EU. Glede na naravo ukrepa menimo, da omejitve, ki izvirajo iz interventnih ukrepov zaradi COVID-19, ne bi smeli vplivati na možnost izdaje ENZBR.

Čeprav je izvršilni postopek v večini zadev zadržan, novih sklepov o izvršbi pa sodišča ne izdajajo, je upnikom torej na voljo več ukrepov, s katerimi lahko povečajo verjetnost poplačila svojih terjatev po normalizaciji delovanja sodišč. Postopki zavarovanja so smiselni tudi v primeru, ko upnik ve, da njegov dolžnik v času epidemije novega koronavirusa dobro posluje. Z zavarovanjem svojih terjatev lahko prepreči, da dolžnikovo premoženje v času, ko izvršba ni mogoča, sproti odteka neznano kam.

Upnik U iz primera iz uvoda bi torej lahko terjatve, za katere razpolaga z izvršilnim naslovom, zavaroval z zastavno pravico na premoženju dolžnika. Terjatve, glede katerih (še) nima izvršilnega naslova, pa bi lahko U zavaroval z začasno odredbo.