Nalagam vsebino...

Strokovne objave

Ali lahko delodajalec spremlja svoje zaposlene prek GPS sistema v avtomobilu?

V kakšnih okoliščinah je namestitev sistema GPS upravičena? Pogledali smo, kakšno stališče je v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu na podlagi podatkov, zbranih z globalnim sistemom pozicioniranja (GPS) na službenem vozilu, v svoji nedavni odločbi zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Ob uporabi sledenja delavcev z GPS sistemom bi se delavci lahko počutili, kot da nosijo nesnemljivo GPS zapestnico zaradi prestajanja kazni. Zato se je na splošno v delovnih razmerjih smiselno izogibati uporabi GPS naprav. V kakšnih okoliščinah pa je namestitev sistema GPS upravičena? Spremljanje zaposlenih ima posledice zlasti na področju varstva podatkov in delovnega prava, najnovejša odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice pa v tem kontekstu daje nekaj iztočnic glede sledenja z GPS sistemom nameščenim na avtomobil.

Delodajalci lahko svojim zaposlenim nudijo službeni avtomobil in jim celo dovolijo, da ga uporabljajo v zasebne namene. V takšnih okoliščinah lahko postane mamljivo, da bi delavci lažno poročali manj prevoženih kilometrov za zasebne namene v korist več prevoženih kilometrov v službene namene –kot pravi stari pregovor: »Ljudem ponudiš prst, pa ti vzamejo roko.«

Pred kratkim je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Florindo de Almeida Vasconcelos Gramaxo proti Portugalski izdalo odločbo, ki obravnava takšen scenarij in je precej zanimiva.

Dejansko stanje

Zadeva se je nanašala na odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu na podlagi podatkov, zbranih s sistemom GPS, nameščenim na vozilu, ki ga je delodajalec zagotavljal delavcu za opravljanje nalog prodajalca farmacevtskih izdelkov. Poleg tega je lahko delavec službeno vozilo uporabljal tudi v zasebne namene, vendar je moral o teh kilometrih poročati delodajalcu in mu za takšno uporabo povrniti stroške.

Približno mesec dni po namestitvi sistema GPS se je delavec prvič pritožil pri informacijskem pooblaščencu. Ugotovljeno je bilo, da je bil sistem GPS aktiven 24 ur na dan, 7 dni na teden, delavec pa ga ni smel deaktivirati. Ko je to vendarle storil, je delodajalec to ugotovil in na službeno vozilo namestil še en sistem GPS. Ko je delodajalec navzkrižno preverjal podatke iz sistemov GPS in delavčevih poročil o prevoženih kilometrih, je ugotovil, da je delavec lažno poročal več prevoženih kilometrov v službene namene in manj v zasebne, kot jih je dejansko opravil (delavec je v sedmih mesecih poročal 8.851 kilometrov, opravljenih v zasebne namene, kot prevožene kilometre v službene namene in s tem škodil delodajalcu). Po disciplinskem postopku pri delodajalcu je bila delavcu vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev sodišča

Delavec je menil, da sta obdelava geolokacijskih podatkov, pridobljenih iz sistema GPS, in njegova odpoved na podlagi teh podatkov kršitev njegove pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

ESČP je ugotovilo, da je bil delavec seznanjen s sistemom GPS, ki je bil nameščen na njegovem službenem avtomobilu, in da je delodajalec sistem GPS uporabljal za spremljanje prevoženih kilometrov v zasebne namene in v službene namene ter za spremljanje delavčevega delovnega časa. Opozoriti je treba, da so spremljanje delovnega časa portugalska sodišča že obravnavala in odločila, da se delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev v zvezi z delovnim časom ne more sklicevati na podatke iz sistema GPS. Presoja glede tega ni prišla pred ESČP.

Ne glede na to pa je ESČP ugotovilo, da je bil obseg vdora v zasebno življenje delavca z obdelovanjem samo geolokacijskih podatkov v zvezi s prevoženimi razdaljami zmanjšan na le na nujno potrebne podatke za doseganje zasledovanega legitimnega cilja, tj. spremljanje izdatkov podjetja. ESČP je presodilo, da gre pri slednjem za legitimen cilj delodajalca in zato ni ugotovilo kršitve delavčeve pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

Nauk zgodbe

Odločba podaja zanimiv pogled ESČP k vprašanju, ali GPS sledenje službenih avtomobilov (tudi za zasebne namene) zasleduje legitimen cilj. Zdi se, da se obrazložitev ESČP drastično razlikuje od odločitve slovenskega informacijskega pooblaščenca iz oktobra 2022. Spremljati bomo morali, ali se bo odločno stališče informacijskega pooblaščenca zaradi odločitve ESČP kakor koli omililo.

Kljub temu je treba pri presoji o namestitvi sistemov GPS v službena vozila upoštevati naslednja vprašanja:

  • Ali so zaposleni ustrezno seznanjeni s sistemom GPS in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov?
  • Ali je uporaba sistema GPS sistemska ali se ga uporablja samo za določene kategorije vozil?
  • Ali je mogoče sistem GPS izklopiti, kadar njegova uporaba ni nujna ali kadar se ne uporablja za poti, povezane z delom?
  • Ali so bili ocenjeni ustrezni mehanizmi, postopki in obdobja hrambe podatkov, ter ali so bili o tem sprejeti ustrezni pravilniki?

Če vas zanimajo novejši primeri v zvezi z nadzorom zaposlenih med trajanjem delovnega razmerja, preberite tudi prispevek o uporabi spletnih kamer.

Imate kakšno vprašanje? Kliknite tukaj in se obrnite na nas.

Avtorji članka