Uvod
Pomen shranjevanja energije je v Sloveniji in na ravni Evropske unije čedalje bolj izpostavljen zaradi pomembnosti energetskega prehoda in koristi, ki ga shranjevanje prinaša za delovanje energetskega sistema in njegove uporabnike.
Nova zasnova trga električne energije je naslovila že nekaj pomembnih vidikov shranjevanja energije, kot so opredelitev pojma shranjevanja energije, upoštevanje dvojne vloge (proizvajalca-odjemalca) shranjevanja energije, naslovitev ovir za vstop in udeležbo na trgih električne energije, izboljšanje stroškovne učinkovitosti omrežnih tarif in preprečevanje dvojnega obdavčevanja.[1] Kljub temu je razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije še vedno pogojen s tehnološkimi, ekonomskimi in regulativnimi ovirami. Pojavlja se vprašanje, ali sedanje gospodarsko okolje primerno spodbuja učinkovito shranjevanje oziroma kakšne so možnosti financiranja projektov shranjevanja električne energije.
Zakaj je shranjevanje električne energije pomembno?
Razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije predstavlja enega temeljnih ciljev za doseganje energetske varnosti. Ključno je, ker med drugim omogoča učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije v sistem, kar je pomembno, ker naj bi njihov delež do leta 2030 dosegel približno 69 %, do leta 2050 pa kar 80 %.[2] Shranjevanje energije pripomore tudi k elektrifikaciji gospodarstva, razogljičenju drugih sektorjev, zmanjševanju nihanja cen električne energije in stroškov naložb v omrežja (saj jih razbremeni na preobremenjenih območjih), k stabilnosti in prožnosti[3] elektroenergetskega sistema ter k povečanju odpornost in zanesljivost sistema. Shranjevanje energije je pomembno tudi za aktivne odjemalce in energetske skupnosti, saj omogoča večjo samooskrbo z lokalno obnovljivo energijo in povečuje energetsko učinkovitost in prožnost sistema.[4]
Nekaj ovir pri financiranju projektov shranjevanja električne energije
Kljub prednostim, ki jih shranjevanje energije prinaša, je za celovito uvedbo tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije nekaj ovir. Izpostavljajo se splošne težave pri pridobivanju sredstev, pomanjkljivo uvajanje raziskovalnih projektov[5], dolgotrajni postopki odobritev projektov na nacionalni ravni in zagotavljanje primerljive obravnave shranjevanja v vseh različnih nosilcih energije. Na poslovne modele shranjevanja močno vplivajo tudi negotovosti glede bodočih prihodkov projekta, negotovosti glede prihodnjih tržnih reform ter predvsem spreminjajoče se razmere na trgu.
Opredelitev ključnih ukrepov s strani Evropske komisije
Priporočilo Komisije z dne 14. 3. 2023 o shranjevanju energije – temelj razogljičenega in varnega energetskega sistema[6] med poglavitnimi izzivi, ki lahko vplivajo na preboj shranjevanja energije, izpostavlja prav financiranje. V zvezi s financiranjem shranjevanja energije Komisija omenja zlasti problematiko dolgoročne prepoznavnosti in predvidljivosti prihodkov, potrebnih za olajšanje dostopa do financiranja.[7] Komisija državam članicam EU zato priporoča, da prepoznajo morebitne vrzeli v financiranju za kratko-, srednje- in dolgoročno shranjevanje energije ter preučijo morebitno potrebo po instrumentih financiranja, ki zagotavljajo prepoznavnost in predvidljivost prihodkov.
Poleg navedenega je Evropska komisija priporočila državam članicam, da ocenijo potrebe svojih energetskih sistemov po prožnosti pri načrtovanju prenosnih in distribucijskih omrežij, vključno s potencialom shranjevanja energije ter ali je shranjevanje energije lahko stroškovno učinkovitejša alternativa naložbam v omrežje; preučijo ali so storitve shranjevanja energije, zlasti uporaba prožnosti v distribucijskih omrežjih in zagotavljanje nefrekvenčnih pomožnih storitev, ustrezno plačane in ali lahko operaterji seštejejo plačila za več storitev; vzpostavijo stroškovno učinkovite postopke, kot so konkurenčni sistemi zbiranja ponudb; objavijo podrobne podatke o energetskem trgu, da se olajšajo odločitve o naložbah v nove objekte za shranjevanje energije, in podprejo raziskave in inovacije, zlasti glede dolgoročnega shranjevanja energije, ter uvedejo namenske podporne programe.[8]
Javno financiranje in podpora projektov shranjevanja električne energije na ravni EU
Zaradi raznolikosti tehnologij in njihovih parametrov, kot so na primer (i) različna dolžina trajanja shranjevanja (npr. od minut do mesecev), (iii) različne projektne aplikacije (npr. od storitev za omrežje do prihrankov za končne porabnike) in (iv) različne velikosti (npr. od velikih, samostojnih ali na sprednji strani števca, do manjših, za števcem porazdeljenih hranilnikov energije), velja, da ni univerzalnega modela za financiranje vseh projektov shranjevanja električne energije.[9] Smiselna se zdi prilagojena podpora za tehnologije, ki imajo boljši ogljični, okoljski in snovni odtis, ter za projekte shranjevanja energije, ki lahko bolj prispevajo k ciljem razogljičenja in okoljskim ciljem ter varnosti oskrbe z energijo.[10]
Podporna in finančna orodja na ravni EU
Na voljo so posebna podporna in finančna orodja za spodbujanje uvajanja shranjevanja energije, ki se financirajo iz proračuna EU.
Ukrepi državne pomoči
V Sporočilu Komisije o Začasnem okvirju za krizne razmere in prehodu za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (»Začasni okvir«)[11] je državna pomoč za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in zmogljivosti za shranjevanje energije opredeljena kot del ustrezne, potrebne in ciljno usmerjene rešitve za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Začasni okvir za naložbe v shranjevanje električne energije omogoča nekatere začasne poenostavitve za izvajanje podpornih ukrepov.
Evropska komisija na podlagi revidiranih smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo[12] (»CEEAG«), ki so uvedle vrsto novih določb, ki olajšujejo podporo shranjevanju energije, ocenjuje, kdaj je nacionalna pomoč za varstvo okolja in podnebje lahko združljiva s pravili EU o državni pomoči.
Projekti skupnega interesa
Evropska komisija je opredelila kategorije projektov, ki imajo ključno prednostno nalogo pri povezovanju infrastrukture energetskega sistema Evropske unije. Projekt skupnega interesa mora pomembno vplivati na energetske trge in povezovanje trgov v vsaj dveh državah EU.[13]
Uredba (EU) 2022/869 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo[14] omogoča, da se v desetletnem razvojnem načrtu omrežja na ravni EU kot projekt skupnega interesa predelijo projekti shranjevanja električne energije s pomembnim čezmejnim vplivom. Če je projekt izbran kot projekt skupnega interesa, je lahko upravičen do pospešenih postopkov izdaje dovoljenj in finančne podpore iz vira financiranja za energijo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope 2021-2027.[15]
Spodbujanje inovacij in razvoja
Shranjevanje energije je bilo opredeljeno med prednostnimi nalogami na področju reform in naložb, ki jih morajo države članice upoštevati pri pripravi svojih Načrtov za okrevanje in odpornost (»NOO«). NOO je podlaga za uporabo instrumenta za okrevanje in odpornost, ki je finančno največji del evropskega paketa za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.
Projekti shranjevanja energije so podprti z razpoložljivimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj,[16] Kohezijskega sklada[17] in Sklada za pravičen prehod.[18] Shranjevanje energije je lahko upravičeno tudi do podpore v okviru mehanizma EU za financiranje obnovljivih virov energije[19] in InnovFin v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, ki ga upravlja Evropska investicijska banka.
Inovacije in raziskave na področju shranjevanja energije nadalje spodbujata program Obzorje Evropa in sklad za inovacije.[20]
Cilji projektov shranjevanja energije v Sloveniji
Navedena podporna in finančna orodja na ravni EU bodo v pomoč pri doseganju ciljev, ki jih je Slovenija opredelila v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN),[21] NOO[22] in Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.[23] Eden izmed ključnih ciljev Republike Slovenije do leta 2030 je, da se zagotovi energetsko varnost, v ta namen pa dodatne finančne, človeške in tehnične vire za vključevanje naprav shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov[24] in razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije.[25] Slovenija si prizadeva do leta 2030 podpreti izvedbo demonstracijskih in pilotnih projektov glede hranilnikov energije.[26]
Podpora projektov shranjevanja energije v Sloveniji
Ne glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku[27], Zakona o javnih financah[28], ter predpisov, ki urejajo izvrševanje proračuna Republike Slovenije, se bo za postopek dodeljevanja finančnih spodbud in drugih finančnih mehanizmov, uporabljal tudi nov Energetski zakon, ki (zaenkrat še) v predlogu[29] predvideva postopek za dodeljevanje spodbud v naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.
Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije[30] specifično naslavlja shranjevanje električne energije in določa, da se za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in njenega shranjevanja v skladu z Začasnim okvirjem dodeljuje pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije.[31]
Postopek dodeljevanja pomoči podrobneje ureja Uredba o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov (»Uredba o pomoči«)[32], na podlagi katere Borzen, operater trga z elektriko, d.o.o. dodeljuje nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote.
Evropska komisija je nedavno odobrila pomoč v višini 150 milijonov EUR,[33] ki obsega naložbe v nakup in vgradnjo nove proizvodne naprave ali nove proizvodne naprave v kombinaciji z novim prigrajenim hranilnikom. Shranjevanje električne in toplotne energije je skladno z Uredbo o pomoči lahko vključeno izključno v okviru posamezne proizvodne naprave in ne more biti ločen projekt.[34]
Oddaja vloge za dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote je od vključno 6. 11. 2023 do zaključka javnega poziva, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, oziroma do porabe sredstev.[35]
Sklepno
S prehodom na razogljičene energetske sisteme bodo nove tehnologije za shranjevanje energije ključnega pomena za podporo obsežnemu uvajanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Naložbe v projekte shranjevanja energije lahko postanejo privlačnejše za vlagatelje z dolgoročno prepoznavnostjo in predvidljivostjo prihodkov in zmanjšanjem ali prerazporeditvijo tveganj, povezanih s projekti. Potreba po preglednosti in razpoložljivosti podatkov ter večji natančnosti podatkov postaja vse pomembnejša pri odločanju o naložbah, izbiri lokacije in vrednotenju novih objektov za shranjevanje energije.
[1] Evropska komisija: Študija o shranjevanju energije – prispevek k zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Evropi. Končno poročilo, str. 111.
[2] Delovni dokument Komisije: Shranjevanje energije – podpora brezogljičnemu in varnemu energetskemu sistemu EU, str. 13.
[3] V povprečju se v EU splošne zahteve glede prožnosti znatno povečajo, če delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu presega 74 % skupne inštalirane zmogljivosti.
[4] Delovni dokument Komisije: Shranjevanje energije – podpora brezogljičnemu in varnemu energetskemu sistemu EU, str. 10.
[5] Europarl.europa.eu. Celovit evropski pristop k shranjevanju energije. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0198_SL.html (6. 11. 2023).
[6] Priporočilo Komisije z dne 14. 3. 2023 o shranjevanju energije – temelj razogljičenega in varnega energetskega sistema EU (C(2023) 1729 final).
[7] Ibid, uvodna izjava (10).
[8] Europal.europa.eu. Priporočila o shranjevanju energije. Dostopno na: https://energy.ec.europa.eu/topics/research-and-technology/energy-storage/recommendations-energy-storage_sl?etrans=sl (5. 11. 2023).
[9] Delovni dokument Komisije: Shranjevanje energije – podpora brezogljičnemu in varnemu energetskemu sistemu EU, str. 30.
[10] Delovni dokument Komisije: Shranjevanje energije – podpora brezogljičnemu in varnemu energetskemu sistemu EU, str. 30.
[11] SPOROČILO KOMISIJE Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (2023/C 101/03).
[12] Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (2022/C 80/01).
[13] Agen-rs.si. Projekti skupnega interesa. Dostopno na: https://www.agen-rs.si/izvajalci/plin/prenosno-omrezje/projekti-skupnega-interesa (6. 11. 2023).
[14] Uredba (EU) 2022/869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013.
[15] Gov.si. Instrument za povezovanje Evrope 2021-2027. Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in programi/instrument-za-povezovanje-evrope-2021-2027/ (5. 11. 2023). Proračun za energetski sektor je 5,84 milijard evrov.
[16]Europal.europa.eu. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/95/evropski-sklad-za-regionalni-razvoj (5. 11. 2023).
[17] Europal.europa.eu. Kohezijski sklad. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/96/kohezijski-sklad
[18] Europal.europa.eu. Sklad za pravični prehod. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/214/sklad-za-pravicni-prehod (5. 11. 2023).
[19] Energy.ec.europa.eu. EU renewable energy financing mechanism. Dostopno na: https://energy.ec.europa.eu/topics/renewable-energy/financing/eu-renewable-energy-financing-mechanism_en (5. 11. 2023).
[20] Eur-lex.europa.eu. Strategija EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0741&from=EN (5. 11. 2023).
[21] Energy.ec. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. Dostopno na: https://energy.ec.europa.eu/system/files/2020-02/si_final_necp_main_sl_0.pdf (3. 11. 2023).
[22] Gov.si. C1K1 – Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu. Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/zeleni-prehod/c1k1-obnovljivi-viri-energije-in-ucinkovita-raba-energije-v-gospodarstvu/ (5. 11. 2023).
[23] Eu-skladi.si. Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Slovenij. Dostopno na: https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/program-ekp-2021-27_si_razlicica-4-2-1_28-10-2022.pdf (6. 11. 2023).
[24] Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, str. 22.
[25] Prav tam, str. 56.
[26] Prav tam, str. 57.
[27] Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, »ZUP«).
[28] Zakon o javnih financah (Ur. L. RS, št. 11/11 s spremembami, »ZJF«).
[29] Predlog Zakona o energetski politiki (kasneje preimenovan v Energetski zakon), EPA 2023-2570-0065, člen 129.
[30] Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (Ur. L. RS, št. 158/22 s spremembami, »ZNPOVCE«.)
[31] 6. člen ZNPOVCE.
[32] Uredba o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov (Ur. l. RS. 69/2023 z dne 23. 6. 2023).
[33] Energy.ec.europa.eu: State aid: Commission approves €150 million Slovenian scheme to support the rollout of renewable energy and energy storage to foster the transition to a net-zero economy. Dostopno na: https://energy.ec.europa.eu/news/state-aid-commission-approves-eu150-million-slovenian-scheme-support-rollout-renewable-energy-and-2023-06-09_sl (8. 11. 2023).
[34] Energetika-portal.si. Izdana Uredba o naložbeni pomoči za uvajanje energije iz obnovljivih virov. Dostopno na: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/izdana-uredba-o-nalozbeni-pomoci-za-uvajanje-energije-iz-obnovljivih-virov/ (8. 11. 2023).
[35] Ove.borzen. DODELJEVANJE NEPOSREDNIH NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA SPODBUJANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE IZ OBNOVLJIVIH VIROV TER ZA SHRANJEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE. Dostopno na: https://ove.borzen.si/ (8. 11. 2023).
