Informacije za državljane Ukrajine pri vstopu in bivanju v Republiki Sloveniji ter odziv Republike Slovenije na rusko-ukrajinsko vojno z imigracijskega vidika

Zaradi vojne v Ukrajini se je veliko državljanov in državljank (v nadaljevanju: državljanov) Ukrajine znašlo v stiski in v želji, da poiščejo zavetje izven svoje države. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj najpomembnejših informacij za državljane Ukrajine glede vstopa v Slovenijo, instituta začasne zaščite, instituta mednarodne zaščite, pridobitve dovoljenj za začasno prebivanje ter ostalih pogostih vprašanj v zvezi z vstopom in bivanjem državljanov Ukrajine v Sloveniji.

1. Kratka pojasnila v zvezi z vstopom v Republiko Slovenijo in zaprosilom za začasno ali mednarodno zaščito

V nadaljevanju tega prispevka bo podrobno opisan celoten potek vstopa v Republiko Slovenijo in zaprosila za začasno ali mednarodno zaščito za prebivalce Ukrajine, kot tudi pravice, ki jih začasna ali mednarodna zaščita prinašata svojim prosilcem in imetnikom.

V tem delu pa na kratko povzemamo spodnje korake ter svetujemo, da po vstopu v Republiko Slovenijo opravite naslednje:

• ne glede na to, ali imate ustrezne dokumente (potni list) za vstop v Republiko Slovenijo ali ne, se brez odlašanja oziroma najkasneje v 3 dneh po vstopu prijavite na policijski postaji (osebe, ki so že prisotne v Sloveniji, se naj na policijski postaji zglasijo čimprej) – izpolnite registracijski list;
• na policijski postaji ali že takoj ob vstopu v Slovenijo organu, ki je pristojen za nadzor državne meje, izrazite namero za začasno zaščito (ali za mednarodno zaščito, v kolikor to želite);
• na policijski postaji izpolnite vlogo za pridobitev začasne zaščite – takoj oziroma v nekaj dneh boste prejeli izkaznico osebe z začasno zaščito, ki vam prinaša vse spodaj navedene pravice (tj. pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči, žepnine, združevanja družine, brezplačne pravne pomoči, obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter pomoči pri uveljavljanju navedenih pravic);
• v kolikor boste zaprosili za mednarodno zaščito, morate počakati na odločbo o priznanju mednarodne zaščite, šele na to pa prejmete izkaznico za dovoljenje za prebivanje, ki vam služi za uveljavljanje svojih pravic v Republiki Sloveniji.
• nastanite se v azilnem domu, drugem sprejemnem centru ali pri nastanitvi pri zasebnikih (lahko tudi pri sorodnikih, kar povejte na policijski postaji).

Trenutno priporočamo, da zaprosite za začasno zaščito, saj vam nemudoma prinaša vse zgoraj navedene pravice, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

2. Pogoji za vstop v Republiko Slovenijo

Vstop v Slovenijo je dovoljen z veljavnim potnim listom, na za to določenih mejnih prehodih. Državljani Ukrajine za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma, če vstopijo z biometričnim potnim listom. V takem primeru lahko v Sloveniji bivajo 90 dni v zadnjih 180 dneh brez dodatne podlage za prebivanje. Po koncu tega obdobja si bodo morali urediti drugo podlago za prebivanje v Sloveniji.

Če imajo državljani Ukrajine navadni potni list, lahko v Slovenijo zakonito vstopijo z veljavnim potnim listom z vizumom ali z veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje (ki ga je izdal bodisi pristojni organ Republike Slovenije bodisi pristojni organ države pogodbenice Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985), če ga imajo. V takem primeru lahko v Sloveniji bivajo do izteka veljavnosti pridobljenega vizuma ali dovoljenja za prebivanje oziroma do izteka dovoljenega obdobja pod pogoji dovoljenja za prebivanje. Po koncu tega obdobju si bodo morali urediti drugo podlago za prebivanje v Sloveniji.

Če državljani Ukrajine vstopijo v Slovenijo brez ustreznih dokumentov ali na drug nedovoljen način, bodo s tem načeloma storili prekršek po slovenski zakonodaji, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, to je ZTuj-2¹, vendar pa bo po zadnjih informacijah Vlade RS policija v takem primeru zaradi vojnih razmer na ozemlju Ukrajine izrekla zgolj opozorilo in osebe ne bo oglobila.² Si pa bodo morali državljani Ukrajine potem hitro urediti podlago za prebivanje v Sloveniji.

3. Prijava pri policiji

Vsi tujci se morajo po vstopu v Republiko Slovenijo najkasneje v roku treh dni prijaviti na katerikoli policijski postaji. Na policijski postaji je namreč potrebno prijaviti naslov prebivališča v Sloveniji. Ob nastanitvi v hotelu ali drugih nastanitvenih obratih za prijavo poskrbi gostitelj.

V primeru, da želi oseba zaprositi za začasno ali mednarodno zaščito, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, se mora prav tako prijaviti na policiji v roku treh dni po vstopu v Republiko Slovenijo, kjer izpolni registracijski list, nato pa lahko na policiji tudi poda namero za pridobitev začasne ali mednarodne zaščite. Načeloma lahko namero za pridobitev začasne ali mednarodne zaščite prosilci oziroma prosilke (v nadaljevanju: prosilci) izrazijo pri kateremkoli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, ki bo o tem obvestila policijo. Po izraženi nameri za pridobitev začasne ali mednarodne zaščite, so osebe napotene ali pripeljane na policijsko postajo, kjer izpolnijo registracijski list.³ Na registracijskem listu se zabeležijo vse okoliščine prihoda določenega prosilca v Slovenijo ter podatki o njegovi ali njeni identiteti.

4. Vizumski postopki, postopki oddajanja vlog za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in drugi načini ureditve prebivanja v Sloveniji

V skladu z Ztuj-2 se vizumski postopki za pridobitev vize za Republiko Slovenijo vodijo pred diplomatskimi predstavništvi ali konzulati Republike Slovenije v tujčevi državi prebivanja. Tudi večino vlog za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji mora tujec v skladu z Ztuj-2  oddati v tujini na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije pred samim vstopom v Slovenijo. To dejstvo pa trenutno predstavlja precejšnjo težavo, saj je bilo konzularno poslovanje Veleposlaništva Republike Slovenije v Kijevu do nadaljnjega ustavljeno,⁴ kar pomeni, da tudi vizumskih vlog do nadaljnjega ne sprejema, enako pa velja tudi za elektronsko vložitev kakršnihkoli vlog.

Lahko pa Ukrajinski državljani zaradi vojnih razmer, v katerih so se znašli v svoji državi, v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, ki predstavlja veljavno podlago za prebivanje v Sloveniji. To lahko storijo ne glede na okoliščine vstopa v Slovenijo in ne glede na to, ali imajo že kakšno drugo podlago za bivanje v Sloveniji ali ne. Za mednarodno zaščito lahko zaprosijo tudi ob morebitnem izteku druge podlage za prebivanje v Sloveniji (brezvizumskega kratkoročnega prebivanja, vizuma ali dovoljenja za prebivanje).

Na Ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da spodbujajo, da državljani Ukrajine v Republiki Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, saj se pristojnosti organov za sprejemanje vizumskih prošenj in vlog za pridobitev dovoljenja za začasno pridobivanje, ki jih je sicer potrebno podati pred vstopom tujca v Republiko Slovenijo, ne spreminjajo. Tako režim za vse vizumske postopke ter postopke pridobivanja dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ostaja nespremenjen. Ukrajinski državljani pa imajo dodatno možnost zaprositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.

Zaradi aktivacije začasne zaščite iz Direktive št. 2001/55/ES o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite⁵, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb⁶, pa slovenski organi sedaj tudi spodbujajo, da državljani Ukrajine v Republiki Sloveniji zaprosijo za začasno zaščito. Gre namreč za hitrejši postopek in kolektivno zaščito, ki vsem upravičencem omogoča takojšnjo pridobitev pravic, ki bi jih sicer pridobili po postopku mednarodne zaščite. Osebe lahko sicer še vedno zaprosijo za mednarodno zaščito po pridobitvi začasne zaščite, v kolikor bi to želele. V nadaljevanju bodo natančneje izpostavljene razlike med začasno in mednarodno zaščito.

5. Za katera dovoljenja za začasno prebivanje je mogoče vlogo vložiti v Sloveniji?

Kot omenjeno, je za vizume, kot tudi za večino vlog za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji, vlogo treba vložiti na slovenskem konzulatu v tujčevi domači državi pred samim vstopom v Slovenijo. Vendar pa je nekatere vrste vlog za dovoljenje za začasno prebivanje vseeno mogoče vložiti tudi v Sloveniji, pod pogojem, da je tujec v državo vstopil zakonito in v njej kratkoročno prebiva na eni izmed dovoljenih podlag (bodisi brezvizumsko kratkoročno prebivanje, vizum ali drugo) ter da vlogo za dovoljenje vloži pred potekom tega kratkoročnega zakonitega prebivanja v Sloveniji. Slednje je mogoče v primerih naslednjih kategorij namena prebivanja v Sloveniji in vrst dovoljenj:

• dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija – v tem primeru mora tujec predložiti tudi dokazilo o sprejemu v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe, strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje, specializacijo ali v mednarodno študijsko izmenjavo v ustreznih izobraževalnih organizacijah v Republiki Sloveniji;
• dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva (raziskovalci, visokošolski učitelji ali predavatelji – v tem primeru mora tujec že imeti sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo ali višješolskim oziroma visokošolskim zavodom iz Republike Slovenije;
• enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi visokokvalificirane zaposlitve (modra karta EU) – v tem primeru mora imeti tujec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, vlogo pa mora vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji v roku 30 dni od dneva vstopa v Republiko Slovenijo;
• enotno dovoljenje za prebivanje in delo v primeru naslednjih oseb:
  • športni trener, poklicni športnik ali zasebni športni delavec, ki je že vpisan v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o sodelovanju ali pogodbo o delu s klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji;
  • oseba, ki namerava v Republiki Sloveniji opravljati duhovniški poklic ali redovniško dejavnost v okviru registrirane verske skupnosti oziroma oseba, ki bo organizirala oziroma vodila karitativno in humanitarno dejavnost v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti, in predloži potrdilo registrirane verske skupnosti o opravljanju dejavnosti v tej skupnosti oziroma potrdilo priznane humanitarne organizacije o organiziranju oziroma vodenju karitativne in humanitarne dejavnosti v tej organizaciji;
  • poročevalec za tuje medije ali tuj dopisnik, ki je že akreditiran v Republiki Sloveniji oziroma je v postopku podaljšanja akreditacije;
  • oseba, ki na podlagi predložitve mnenja pristojnega ministrstva izkaže obstoj gospodarskega interesa za Republiko Slovenijo;
  • oseba, ki na podlagi predložitve mnenja pristojnega ministrstva izkaže obstoj interesa Republike Slovenije na področju izobraževanja, znanosti in kulture.
• dovoljenje za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu.

V navedenih primerih lahko tujci vložijo vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje pri pristojnem organu Republike Slovenije, to je pri upravni enoti, ki je pristojna za območje, v katerem prebivajo. V času obravnave vloge lahko v Sloveniji prebivajo na podlagi potrdila o vloženi vlogi, pri pristojni upravni enoti pa morajo prijaviti tudi začasno prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebivajo (v 8 dneh od naselitve).

Velja še omeniti, da je združitev družine v zgornjih primerih nemudoma mogoča le za imetnike modre karte, v ostalih primerih pa je pogoj za združitev družine, da imetnik dovoljenja pred tem prebiva v Sloveniji vsaj dve leti. Bolj ugodne in v danem primeru ustreznejše pogoje za združitev družine ponuja mednarodna zaščita.

6. Kaj je mednarodna zaščita?

Vsakdo, ki beži pred preganjanjem ali ogroženostjo v svoji državi, ima pravico do mednarodne zaščite oz. azila. Institut mednarodne zaščite v Sloveniji ureja Zakon o mednarodni zaščiti⁷. Za mednarodno zaščito lahko zaprosijo državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki menijo, da

• so v izvorni državi sistematično preganjani zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodu ali posebni družbeni skupini; ali
• bi bila ob vrnitvi v izvorno državo ogrožena njihovo življenje ali svoboda oz. bi lahko bili izpostavljeni mučenju, nečloveškem ravnanju ali kaznovanju.

Zakon o mednarodni zaščiti opredeljuje dve obliki mednarodne zaščite, ki se lahko dodelita prosilcem za mednarodno zaščito, in sicer status begunca in status subsidiarne zaščite. Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo. Status subsidiarne zaščite pa se lahko prizna državljanu tretje države ali oseba osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega prebivališča (če gre za osebo brez državljanstva) soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo:

• smrtno kazen ali usmrtitev;
• mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen;
• resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

Status begunca se prizna brez časovne omejitve in velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Status subsidiarne zaščite pa se prizna za določeno dobo (običajno 1-3 leta) z možnostjo podaljšanja in velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji.

V državah EU Dublinska uredba⁸ ureja merila in mehanizme za določitev države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je pristojna glede na merila Dublinske uredbe. Slednje potencialno lahko pomeni, da Slovenija ne bi bila v vsakem primeru pristojna za obravnavo vloge in priznanje mednarodne zaščite (npr. v primeru Ukrajinskih državljanov, ki bi v Slovenijo vstopili nezakonito, brez dokumentov ali na drug nedovoljen način) ter bi morala v primeru nepristojnosti tujca vračati v pristojno državo članico EU. Vendar pa ima država članica tudi pravico, da prošnjo obravnava, četudi po merilih Dublinske uredbe zanjo ni pristojna. Po informacijah, ki so trenutno na voljo, je  Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU že izrazila (neuradno politično) namero,⁹ da bo  v konkretni situaciji obravnavala vse vloge za mednarodno zaščito, ki jih bo prejela s strani državljanov Ukrajine, ne glede na okoliščine, v katerih bodo ti zaprošali za mednarodno zaščito.

V primeru, da slovenski organi priznajo mednarodno zaščito ukrajinskemu državljanu, lahko ta po izteku mednarodne zaščite v Sloveniji zaprosi za katerokoli dovoljenje za prebivanje pri pristojnem organu Republike Slovenije, v roku osmih dni po prenehanju statusa mednarodne zaščite.

6.1. Kako zaprositi za mednarodno zaščito? Je na voljo tudi nastanitev?

Postopek mednarodne zaščite je razdeljen na dva dela – oseba najprej izrazi namero, da bo vložila prošnjo za mednarodno zaščito, kasneje pa na tej podlagi vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Oseba lahko namero, da bo vložila prošnjo za mednarodno zaščito, izrazi po prihodu v Republiko Slovenijo pri kateremkoli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, ki o tem obvesti policijo. Organ, kjer je tujec podal namero, je o tem dolžan obvestiti pristojni organ za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, tj. Ministrstvo za notranje zadeve.

Od podaje namere do vložitve prošnje za mednarodno zaščito tujec ne sme biti odstranjen iz države.  Nastanjen je v azilni dom oziroma v kapacitete, s katerimi razpolaga Urad Vlade RS za integracijo in oskrbo migrantov, kjer se nato začne postopek za pridobitev mednarodne zaščite. Če ima oseba urejeno drugo prebivališče v Sloveniji (bodisi pri sorodnikih ali prijateljih), lahko v času postopka ostane na tem naslovu.

Državljani Ukrajine lahko za mednarodno zaščito zaprosijo isti dan oziroma v najkrajšem času po prihodu v Slovenijo, najlažje kar policistom. Na policijski postaji oseba spiše lastnoročno izjavo in odda vlogo za pridobitev mednarodne zaščite.

6.2. Kakšne so pravice prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito?

Ukrajinski državljani pridobijo naslednje pravice že kot prosilci za mednarodno zaščito (torej še pred izdajo odločbe o priznanju mednarodne zaščite), in sicer do:

• prebivanja v Republiki Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja,
• materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu, njegovi izpostavi ali nastanitveni kapaciteti, vzpostavljeni na meji oziroma v bližini meje, letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča,
  • Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka (v višini 421,89 EUR), ki je nastanjen v azilnem domu, zagotovi prehrano, obleko, obutev in higienske potrebščine.
  • Če ima prosilec lastna sredstva za preživljanje, potem sam mesečno krije stroške oziroma v skladu z zmožnostmi sorazmerni delež stroškov nastanitve.
• nujnega zdravljenja (tj. nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči, nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika ter zdravstveno varstvo žensk – kontracepcijska sredstva, prekinitve nosečnosti in zdravstvena oskrba v nosečnosti ter ob porodu),
  • Država zagotavlja sredstva za nujno zdravljenje in za stroške javnega prevoza za dostop do nujnega zdravljenja.
• izobraževanja,
  • Dostop do osnovnošolskega izobraževanja se prosilcem zagotovi najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Država mladoletnemu prosilcu zagotovi pripravljalno učno pomoč z namenom olajšanja dostopa do izobraževalnega sistema.
  • Ostalim prosilcem se dostop do višješolskega, visokošolskega in izobraževanja odraslih omogoči pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.
• dostopa na trg dela,
  • Prosilec ima pravico do prostega dostopa na trg dela devet mesecev po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu. V tem primeru se lahko v Sloveniji zaposli na enak način kot slovenski državljani, brez dodatnega dovoljenja za delo.
• humanitarne pomoči,
  • Prosilci lahko prejemajo humanitarno pomoč s strani nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z migracijsko problematiko.
• žepnine.
  • Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje in mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, država zagotovi tudi mesečno žepnino.

Načini ter pogoji zagotavljanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito so določeni v podzakonskem aktu, tj. v Uredbi o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito¹⁰. Prosilec za mednarodno zaščito svoje pravice uveljavlja z izkaznico prosilca. Izkaznica se prosilcu za mednarodno zaščito izda takoj po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito oziroma najkasneje v treh dneh po prejemu prošnje.¹¹

Prosilci za pridobitev mednarodne zaščite so po oddani prošnji za mednarodno zaščito nastanjeni v azilnem domu ali njegovi izpostavi oziroma v drugih državnih nastanitvenih kapacitetah. Ob nastanitvi v vsak prosilec prejme nastanitveni paket, ki vsebuje nujne higienske potrebščine in posteljnino. V azilnem domu je zagotovljena pravica do prehrane, obleke in obutve. Prosilcem je zagotovljena  tudi nujna medicinska pomoč in nujni reševalni prevoz, prav tako je zagotovljeno zdravstveno varstvo žensk.

Poleg tega se je v Sloveniji organiziralo večje število prostovoljcev, ki ponujajo prenočišča beguncem iz Ukrajine. Lokalne skupnosti koordinirajo pomoč na lokalni ravni za nastanitve pri zasebnikih. Republika Slovenija je za pomoč osebam iz Ukrajine vzpostavila klicni center, kjer lahko osebe pridobijo informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji ter glede samega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Osebe lahko pišejo na elektronski naslov: info.ukrajina@gov.si ali pokličejo vsak dan v tednu med 8.00 in 18.00 na telefonsko številko: 080 41 42. Za klice iz tujine je na voljo številka: +386 1 47 87 530.

S priznanjem mednarodne zaščite pa oseba pridobi naslednje pravice:

• pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji,
• prebivanja v Republiki Sloveniji,
• zdravstvenega varstva,
• socialnega varstva,
• izobraževanja,
• zaposlitve in dela,
• pomoči pri vključevanju v okolje.

Oseba s pridobljenim statusom mednarodne zaščite pridobi zgoraj navedene pravice z dnem vročitve odločbe o priznanju mednarodne zaščite. Svoje pravice prav tako uveljavlja s pomočjo izkaznice dovoljenja za prebivanje, ki izkazuje istovetnost osebe s priznano mednarodno zaščito ter potrjuje priznani status mednarodne zaščite.

7. Pridobitev začasne zaščite razseljene osebe

Tudi organi EU si prizadevajo za vzpostavitev mehanizma za izredne razmere zaradi rusko-ukrajinske vojne. Zaradi tega so vsi napori usmerjeni v aktivacijo Direktive št. 2001/55/ES o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite¹², ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb.¹³ Svet EU je že sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne,¹⁴ s katerim je aktiviral Direktivo.

V skladu z ZZZRO¹⁵ je vlada Republike Slovenije dne 9. 3. 2022 sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine¹⁶. Sklepa o uvedbi zaščite za razseljene osebe je začel veljati dne 10. 3. 2022 in določa da se uvede začasna zaščita za vse osebe, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije Rusije. Do začasne zaščite so upravičene naslednje kategorije oseb, ki so prebivale v Ukrajini pred 24. 2. 2022 ali na ta dan:

• državljani Ukrajine;
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine, in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite;
• družinski člani oseb iz prve in druge alineje, kot so opredeljeni v členu 36 ZZZRO – to so:
  • zakonec oziroma oseba, ki je z osebo, ki je pridobila začasno zaščito, najmanj eno leto pred prihodom v Republiko Slovenijo živela v življenjski skupnosti, ki je po Družinskem zakoniku¹⁷, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
  • otroci osebe, ki je pridobila začasno zaščito, dokler jih je ta dolžna preživljati;
  • pastorki, kadar ti preživljajo očima ali mačeho, ter očim ali mačeha, kadar preživlja pastorke;
  • vnuki in nečaki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake, ki so brez staršev;
  • drugi bližnji sorodniki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če so živeli skupaj kot del družine pred prihodom v Republiko Slovenijo in jih je ta preživljala.;
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine, in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Slovenski organi trenutno svetujejo in usmerjajo ukrajinske državljane, naj ob vstopu v Slovenijo vložijo prošnjo za začasno zaščito na katerikoli policijski postaji v Republiki Sloveniji. Število oseb, ki lahko pridobijo začasno zaščito v Republiki Sloveniji ni omejeno, v kolikor osebe spadajo med upravičence iz člena 1 Sklepa o uvedbi zaščite za razseljene osebe.

7.1. Kaj je začasna zaščita in kako zaprositi zanjo?

Začasna zaščita je izredni postopek, ki v primeru množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo, zagotavlja takojšnjo začasno zaščito takšnim osebam (tj. brez obravnave posameznih prošenj za azil), zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmožen obravnavati prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist omenjenih oseb in drugih oseb, ki prosijo za zaščito. Gre torej za kolektivno začasno zaščito vseh oseb, ki so v Sklepu navedene kot upravičene osebe do začasne zaščite. Cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. Te pravice vključujejo prebivanje, dostop do trga dela in stanovanj, zdravstveno pomoč in dostop do izobraževanja za otroke.¹⁸

Ker je bil aktiviran ZZZRO, je postopek pridobitve začasne zaščite primaren postopek, saj je namen olajšati vstop osebam v državo ter ublažiti pritisk na odločevalske organe z obravnavo vlog za mednarodno zaščito.

V skladu z ZZZRO, mora prosilec za začasno zaščito ob vstopu v Republiko Slovenijo izjaviti namero, da bo zaprosil za začasno zaščito. Oseba, ki želi zaprositi za začasno zaščito (če je komaj vstopila v Republiko Slovenijo ali če se je že prej nahajala v Republiki Sloveniji), mora pri organu, pristojnem za nadzor prehajanja čez državno mejo (tj. navadno policija), brez odlašanja oziroma najkasneje v roku treh dni izpolniti vlogo za začasno zaščito na predpisanem obrazcu ter predložiti vsa dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite. Prosilcu za začasno zaščito morajo biti zagotovljene vse informacije, ki se nanašajo na postopek za dodelitev začasne zaščite, v jeziku, ki ga razume. Organ, pristojen za nadzor prehajanja čez državno mejo vlogo in morebitna dokazila brez odlašanja posreduje organizacijski enoti za področje notranjih zadev pristojni v upravni enoti, na območju katere bo prosilec nastanjen.

Po oddaji vloge za začasno zaščito se prosilce namesti v najbližji sprejemni center, kjer se ugotovi identiteta posameznega prosilca, zberejo podatki, potrebni za dodelitev začasne zaščite, ter opravi zdravstveni pregled prosilca. Do odločitve o vlogi je prosilec lahko nastanjen v nastanitvenem centru. Enota za področje notranjih zadev na pristojni upravni enoti o priznanju začasne zaščite odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Začasno zaščito pridobi tudi novorojeni otrok, katerega starši ali vsaj eden od staršev ima priznano začasno zaščito.

7.2. Pravice oseb s priznano začasno zaščito

Osebe z začasno zaščito imajo za čas trajanja začasne zaščite pravico do:

• začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji;
• nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev;
• zdravstvenega varstva (npr. nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči, nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, neodložljivih storitev specialistično ambulantnih in bolnišničnih dejavnosti, zdravstvenega varstva žensk in obveznih zdravstvenih pregledov pred vključitvijo v izobraževanje in v času izobraževanja v osnovni oziroma srednji šoli, kot to velja tudi za slovenske državljane);
  • oseba z začasno zaščito uveljavlja zdravstvene storitve z izkaznico osebe z začasno zaščito
• dela;
  • osebe z začasno zaščito so glede pravice do dela izenačene z osebami s priznano mednarodno zaščito v skladu z ZTuj-2 in ZZSDT – zanje tako veljajo ista pravila kot za osebe z mednarodno zaščito
• izobraževanja;
• denarne pomoči;
• žepnine;
• združevanja družine;
• brezplačne pravne pomoči;
• obveščenosti o pravicah in dolžnostih;
• pomoči pri uveljavljanju zgoraj navedenih pravic iz ZZZRO.

Začasna zaščita razseljenih oseb iz Ukrajine se uvede z dnem uveljavitve Sklepa, torej z dnem 10. 3. 2022 in traja eno leto (tj. načeloma do 10. 3. 2023). Začasna zaščita se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev. Po prenehanju začasne zaščite, se organizira vrnitev oseb, ki jim je bila dodeljena začasna zaščita. V tem pogledu je pridobitev mednarodne zaščite boljša, saj osebi po prenehanju mednarodne zaščite omogoča pridobitev kateregakoli dovoljenja za prebivanje ali delo v Republiki Sloveniji, česar začasna zaščita ne omogoča. Potrebno pa je izpostaviti, da lahko oseba, tudi če je že pridobila začasno zaščito, vseeno odda vlogo za pridobitev mednarodne zaščite, ter s tem zamenja status. ZZZRO namreč izrecno omogoča, da lahko osebe z začasno zaščito med trajanjem ali po prenehanju začasne zaščite zaprosijo tudi za. mednarodno zaščito.¹⁹

8. Pod kakšnimi pogoji se ukrajinski državljani lahko zaposlijo v Sloveniji?

Osebe s statusom mednarodne zaščite imajo v skladu z ZZSDT prost dostop na trg dela. To pomeni, da za delo v Republiki Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja in jih delodajalec lahko zaposli pod enakimi pogoji kot slovenske državljane.²⁰

Za primer brezposelnosti se iskalci zaposlitve tako lahko prijavijo neposredno na Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Več informacij o zaposlitvi je mogoče najti na naslednji povezavi: https://english.ess.gov.si/. Minimalna plača v Republiki Sloveniji v brutu znesku trenutno znaša 1.074,43 EUR.

Postopke vrednotenja in priznavanja izobraževanja vodi ENIC-NARIC center na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Več informacij v zvezi s tem je mogoče najti na naslednji povezavi: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si.

9. Imigracijske posledice trenutnih okoliščin za državljane Ruske Federacije

Po zadnjih informacijah, ki smo jih pridobili s strani Ministrstva za zunanje zadeve, režim pridobivanja in podaljševanja vizumov in dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za ruske državljane ostaja nespremenjen. V skladu z veljavno zakonodajo tako lahko ruski državljani še naprej prebivajo in delajo v Republiki Sloveniji na osnovi pridobljenih dovoljenj po ZTuj-2.

Za ruske državljane, ki pa so v Republiki Sloveniji prisotni zgolj krajši čas (npr. iz turističnih razlogov ali poslovnih razlogov), pa Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja, da se le-ti ne smejo zadrževati na območju Republike Slovenije preko veljavnosti svojih vizumov, saj se lahko vrnejo domov za razliko od ukrajinskih državljanov. Tako delna zapora zračnega prostora in stalnih omejitev na nekaterih ruskih letališčih ni razlog za podaljšanje bivanja ruskih državljanov v Republiki Sloveniji.

---

1. Zakon o tujcih (Ur. l. RS, št. 91/21 s spremembami, v nadaljevanju: »ZTuj-2«).
2. Republika Slovenija, Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine, dostopno na URL: https://www.gov.si/teme/pomoc-slovenije-drzavljanom-ukrajine/ (nazadnje dostopno: 4. 3. 2022).
3. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Informacije o mednarodni zaščiti v Sloveniji, dostopno na URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UOIM/razno/Brosura-informacije-o-mednarodni-zasciti-v-Republiki-Sloveniji.pdf (nazadnje dostopno: 9. 3. 2022).
4. Republika Slovenija, Ukrajina, dostopno na URL: https://www.gov.si/drzave/ukrajina/ (nazadnje dostopno: 4. 3. 2022).
5. Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (L 212/12, v nadaljevanju: »Direktiva o začasni zaščiti«).
6. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Ur. l. RS, št. 16/17 s spremembami, v nadaljevanju: »ZZZRO«).
7. Zakon o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 16/17 s spremembami, v nadaljevanju: »ZMZ-1«).
8. Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva – Dublin III (L 180/31, v nadaljevanju: »Dublin III ali Dublinska uredba«).
9. RTV, EU: Begunci iz Ukrajine bodo prejeli takojšnjo začasno zaščito tudi brez prošnje za azil, dostopno na URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/eu-begunci-iz-ukrajine-bodo-prejeli-takojsnjo-zacasno-zascito-tudi-brez-prosnje-za-azil/614452 (nazadnje dostopno: 4. 3. 2022).
10. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito (Ur. l. RS, št. 173/21 s spremembami).
11. Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito (Ur. l. RS, št. 173/21 s spremembami).
12. Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (L 212/12, v nadaljevanju: »Direktiva o začasni zaščiti«).
13. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Ur. l. RS, št. 16/17 s spremembami, v nadaljevanju: »ZZZRO«).
14. Svet EU, Ukrajina: Svet soglasno uvedel začasno zaščito za osebe, ki bežijo pred vojno, dostopno na URL: https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/03/04/ukraine-council-introduces-temporary-protection-for-persons-fleeing-the-war/ (nazadnje dostopno: 7. 3. 2022).
15. Člen 10(1) ZZZRO.
16. Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine (Ur. l. RS, št. 32/22).
17. Družinski zakonik (Ur. l. RS, št. 15/17 s spremembami, v nadaljevanju: »DZ«).
18. Svet EU, Ukrajina: Svet soglasno uvedel začasno zaščito za osebe, ki bežijo pred vojno, dostopno na URL: https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/03/04/ukraine-council-introduces-temporary-protection-for-persons-fleeing-the-war/ (nazadnje dostopno: 7. 3. 2022).
19. Člen 8 ZZZRO.
20. Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Zaposlovanje in delo, dostopno na URL: https://infotujci.si/osebe-z-mednarodno-zascito/zaposlovanje-in-delo/ (nazadnje dostopno: 10. 3. 2022).