Kaj podjetjem v času energetske krize omogoča nov Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina?
Poleti smo že analizirali, kakšnih ukrepov državne pomoči se lahko posluži Republika Slovenija v podporo gospodarstvu zaradi energetske draginje glede na pravila EU o državnih pomočeh. Državni zbor je na seji dne 31. avgusta 2022 sprejel Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina[1] (»ZPGVCEP«), ki večinoma sledi Začasnemu okvirju za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (»Začasni okvir«). ZPGVCEP velja od 10. septembra 2022 in podjetjem omogoča določene nepovratne državne pomoči zaradi visokih stroškov električne energije in zemeljskega plina, zaenkrat (le) za upravičeno obdobje od 1. junija 2022 do 31. decembra 2022.
Katere so ključne novosti za podjetja, ki se zaradi povišanih cen električne energije in zemeljskega plina soočajo s poslovnimi izzivi?
1. Kdo je upravičen do pomoči za gospodarstvo?
Upravičenec[2] je skladno s členom 3 ZPGVCEP lahko samo pravna ali fizična oseba, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali zakonom, ki ureja zadruge, in je bila registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. decembra 2021. Večina lani decembra in letos ustanovljenih gospodarskih družb ali zadrug je torej izvzetih iz kroga potencialnih upravičencev.
Če upravičenec opravlja dejavnost v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov[3] oziroma v sektorju ribištva ali akvakulture[4] mora biti registriran za opravljanje ene od naslednjih glavnih dejavnosti s šiframi kategorij od A 01.1 do vključno A 01.6 oziroma A 03.21 in A 03.22 po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Poleg pogojev glede datuma ustanovitve in opravljanja dejavnosti ZPGVCEP za nekatere upravičence določa še dodatne splošne pogoje, da lahko računajo na državno pomoč:
- na dan oddaje vloge zoper njega ne sme biti začet stečajni postopek ali postopek likvidacije,
- ne sme imeti neporavnanih dospelih davčnih obveznosti ter nepredloženih in neporavnanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta v višini 50 eurov ali več,
- pomoči za gospodarstvo za obdobje od 1. septembra 2022 dalje ne more prejeti, če spada med odjemalce, kot jih določa člen 1 Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema[5] oziroma člen 1 Uredbe o določitvi cene električne energije[6];
- pomoči za gospodarstvo ne more prejeti, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino;
- posebnost ZPGVCEP oz. njegov strožji pogoj v primerjavi z Začasnim okvirjem je tudi pogoj, ki določa , da upravičenec ne more prejeti pomoči, če je dvig stroškov električne energije in zemeljskega plina že vključil v ceno svojih proizvodov oziroma storitev. ZPGVCEP izrecno ne določa presečnega datuma, na katero obdobje presoje se nanaša glagol »že vključil«, temveč zaenkrat dopušča več možnih razlag[7] in tako napoveduje težave pri izvajanju ZPGVCEP v praksi.
2. Za katere stroške lahko podjetja uveljavljajo pomoč?
ZPGVCEP rešuje izzive podjetij s plačili stroškov električne energije in/ali zemeljskega plina, ne pa tudi drugih energentov.
Upravičenci so dejansko lahko le tisti, ki so se jim cene na enoto električne energije in/ali zemeljskega plina v upravičenem obdobju (tj. od 1. junija. 2022 do 31. decembra 2022) glede na referenčno obdobje (tj. 1. januar 2021 do 31. december 2021) najmanj podvojile.[8]
3. Vrsta in višina pomoči
ZPGVCEP v členu 4 predvideva tri vrste državnih pomoči v obliki dodelitve nepovratnih sredstev:
- enostavno pomoč za gospodarstvo[9], pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 500.000 eurov (oziroma 62.000 eurov na podjetje, dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, in 75.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorjih ribištva in akvakulture)[10];
- posebno pomoč za gospodarstvo,[11] pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 2 milijona eurov[12];
- pomoč za energetsko intenzivna podjetja, pri kateri je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 25 milijonov eurov[13] oziroma 50 milijonov evrov[14].
Formula za izračun višine pomoči določa državno pomoč (le) za 30 % upravičenih stroškov električne energije / zemeljskega plina v upravičenem obdobju.
Pri navedenih kapicah skupnih zneskov pomoči velja opozoriti še, da te veljajo za »podjetje« v smislu predpisov o državnih pomočeh. Omenjene kapice se torej presojajo z upoštevanjem vseh zneskov pomoči, ki so jih prejela vsa podrejena in nadrejena podjetja upravičenca, ki delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU[15], ne pa gledano po posamični gospodarski družbi. Skupine podjetij bodo torej upravičene do enakega zneska maksimalne pomoči kot upravičenec, ki je samostojno podjetje.[16]
Upravičenec lahko uveljavlja le eno izmed vrst pomoči za gospodarstvo, pri čemer ZPGVCEP predvideva določene izjave in dokazila, ki morajo biti predložena vlogi glede na vrsto pomoči, ki jo uveljavlja.
4. Kako lahko upravičenec uveljavlja pomoč za gospodarstvo?
Za izvajanje ZPGVCEP sta pristojna Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (»MGRT«) kot nadzorni organ in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (»SPIRIT«) kot izvedbeni organ.[17]
Upravičenec bo lahko uveljavljal pomoč za gospodarstvo z vlogo za dodelitev pomoči do 15. novembra 2022. Vloga se bo oddala elektronsko prek aplikacije, ki jo bo vzpostavil SPIRIT do 31. oktobra 2022, pri čemer naj bi bila do takrat na spletni strani objavljena tudi podrobnejša navodila za dostop do aplikacije in za oddajo vlog.[18]
Nekatera dokazila, ki jih bo upravičenec predložil, bo mogoče preveriti na podlagi podatkov iz javnih evidenc, druga pa bodo izkazana z izjavami samega upravičenca. Ključna razlika med uveljavljanjem enostavne pomoči v primerjavi s posebno pomočjo gospodarstvu je le v dokazovanju plačil in drugih dokazil o pravilnosti podatkov o dejanskih stroških za izračun upravičenih stroškov in posledično državne pomoči, ki gre upravičencu glede na člen 5 ZPGVCEP – kar je zahtevano le pri uveljavljanju posebne pomoči gospodarstvu, ne pa tudi enostavne pomoči iz 5. člena tega zakona.[19] Prejemniki enostavne pomoči tudi ne bodo vsi podvrženi nadzoru (kot naj bi veljalo za prejemnike posebne pomoči za gospodarstvo), temveč bo nadzor izveden samo na vzorcu upravičencev, skladno z oceno tveganja, ki jo pripravi MGRT.[20]
ZPGVCEP v členu 11 določa precej stroge kazni, če bi MGRT štel, da je upravičenec naklepno predložil nepravilne ali neverodostojne podatke. Sankcija tako ne predstavlja samo vračila zneska neupravičeno prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe – v nekaterih primerih celo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva uveljavitve pravic do vračila[21] , vendar tudi uvrstitev na seznam neupravičenih prejemnikov, kar pomeni, da takšna podjetja tudi v prihodnosti ne bi morala dostopati do nikakršnih izplačil po Začasnem okvirju oz. slovenskih predpisih, ki temeljijo na Začasnem okvirju. Glede na to, da bo najverjetneje energetska kriza v 2023 v še večjem razmahu, je neupravičenost do nadaljnjih pomoči po Začasnem okviru posledica, ki se ji je vsekakor smiselno izogniti.
5. Sklepno
ZPGVCEP je torej eden od ukrepov pomoči države gospodarstvu pri blažitvi energetske draginje, ki naj ga upravičenci nikakor ne izpustijo. S podporo si lahko podjetja zagotovijo vsaj delno izboljšanje poslovanja, predvsem ob upoštevanju, da dejavniki, ki so spodbudili dvig cen surovin v letu 2021 (motnje v dobavni verigi, valovi COVID-19 in okrevanje svetovnega povpraševanja) v letu 2022 še vedno trajajo, pridružila pa se jim je še vojna v Ukrajini in posledično sankcije proti Rusiji, ki omejujejo dobavo energentov in surovin.[22]
[1] Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina (Ur. l. RS, št. 117/22, »ZPGVCEP«).
[2] Kot ga določa člen 3 ZPGVCEP.
[3] A 01 po standardni klasifikaciji dejavnosti.
[4] A 03 po standardni klasifikaciji dejavnosti.
[5] Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, Uradni list RS 98-2461/2022, stran 7419.
[6] Uredba o določitvi cen električne energije, Uradni list RS 95-2384/2022, stran 7267.
[7] Na primer, ali gre za obdobje pred oddajo vloge, in če ja, za kako dolgo obdobje nazaj; ali gre za delno ali celotno upravičeno obdobje, v katerem država krije stroške, ali celo za celo obdobje do 1. 4. 2023, ko je določeno obdobje za nadzor, in podobno.
[8] Gl. člen 5 ZPGVCEP.
[9] Kot jo opredeljuje točka 2.1. oddelka Začasnega okvirja.
[10] Skupna višina enostavne pomoči za gospodarstvo predstavlja seštevek vseh mesečnih višin pomoči upravičencu v upravičenem obdobju.
[11] Kot jo opredeljuje 52. točka 2.4. oddelka Začasnega okvirja.
[12] Skupna višina posebne pomoči za gospodarstvo predstavlja seštevek vseh mesečnih višin pomoči upravičencu v upravičenem obdobju.
[13] Kot jo opredeljuje 53. točka 2.4. oddelka Začasnega okvirja. Energetsko intenzivno podjetje skladno s tretjo alinejo 2. člena ZPGVCEP pomeni podjetje, ki je oproščeno plačila trošarine ali je bilo upravičeno do vračila plačane trošarine za energetsko intenzivna podjetja v skladu z določbami zakona, ki ureja trošarine.
[14] Kot jo opredeljuje 53. točka 2.4. oddelka Začasnega okvirja glede na sektorje z NACE oznako ali podsektorje v ZPGVCEP.
[15] Gl. člen 6(5) ZPGVCEP.
[16] Glede navedenega se odpira vprašanje dovoljene kumulacije pomoči, pri čemer člen 5(6) ZPGVCEP izrecno določa, da se enostavna in posebna pomoč za gospodarstvo lahko kumulira s pomočjo v skladu z uredbo, ki ureja de minimis pomoči, oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU, če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji iz navedenih uredb oziroma s pomočjo v skladu s Sporočilom Komisije začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije – Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov, če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji. Tudi iz točke 39 Začasnega okvirja izhaja, da se ukrepi državne pomoči, ki spadajo na področje uporabe Začasnega okvirja, lahko kumulirajo v skladu z zahtevami iz posameznih oddelkov tega okvirja. Ukrepi državne pomoči, zajeti v tem sporočilu, se lahko kumulirajo s pomočjo na podlagi uredb de minimis ali s pomočjo na podlagi uredb o skupinskih izjemah, če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji iz navedenih uredb. Ukrepi državne pomoči, ki jih zajema to sporočilo, se lahko kumulirajo s pomočjo, dodeljeno na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19, če se upoštevajo njuna pravila o kumulaciji. Prav tako se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s pomočjo na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, vendar upravičenec zaradi tega ne sme prejeti prekomernega nadomestila za škodo, ki jo je utrpel.
[17] Predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plin (ZPGVCEP), nujni postopek, EPA 0223-IX z dne 18. 8. 2022.
[18] Člen 13 ZPGVCEP.
[19] Gl. člen 8(5) ZPGVCEP.
[20] Gl. člen 10 ZPGVCEP.
[21] Člen 10(7) ZPGVCEP.
[22] Predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plin (ZPGVCEP), nujni postopek, EPA 0223-IX z dne 18. 8. 2022.
