Tržni inšpektorat Republike Slovenije (»TIRS«) je pristojen za nadzor spoštovanja predpisov z različnih področij, kot so varstvo potrošnikov, nedostojno ali zavajajoče oglaševanje, trgovina, gostinstvo in turizem, nepremičninsko posredovanje, skladnost proizvodov s tehničnimi predpisi in drugih. V letu 2023 je TIRS opravil kar 13.324 inšpekcijskih nadzorov ter izrekel 6.587 upravnih in prekrškovnih ukrepov.[1] Obsežnost delovanja TIRS za zavezance narekuje potrebo po dobrem poznavanju postopkovnih pravil in procesnih pravic.
Možnosti, da vas obišče tržni inšpektor, ni mogoče nikoli zanemariti, vselej pa je verjetnost začetka postopka inšpekcijskega nadzora odvisna tudi od dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje dela TIRS, in sicer: ali gre za področje, ki spada v letni načrt nadzorov, ali je TIRS prejel prijavo ali obvestilo, ali je prišlo do inšpektorjeve osebne zaznave.[2] Četudi so področja delovanja TIRS in s tem materialnopravna pravila urejena v različnih področnih predpisih, so vsem skupna postopkovna pravila iz Zakona o tržni inšpekciji,[3] Zakona o inšpekcijskem nadzoru,[4] Zakona o splošnem upravnem postopku[5] in Zakona o prekrških.[6]
TIRS vodi upravne inšpekcijske in prekrškovne postopke. Spodaj povzemamo nekaj smernic, ki lahko služijo kot opora v primeru postopka inšpekcijskega nadzora. Mestoma drugačna pravila in zakonitosti veljajo v prekrškovnem postopku, vendar jih ta prispevek ne obravnava.
1. Ni razloga za paniko. Uvedba postopka je namenjena raziskavi dejanskega stanja in okoliščin zadeve, postopanje organa in njegove pristojnosti pa so zakonsko predpisane. Inšpekcijski nadzor je lahko vnaprej najavljen, ni pa nujno. O poteku postopka se piše zapisnik, ki mora obsegati popis poteka ter vsebine v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Če ste pri samem postopkovnem dejanju neposredno prisotni, zapisnik pred podpisom skrbno preglejte, in če vsebuje morebitne pomanjkljivosti ali nedoslednosti, nanj podajte pripombe.
2. Posledice (ne)sodelovanja. Zavezanec je v postopku inšpekcijskega nadzora na zahtevo inšpektorja dolžan v postavljenem roku dati na voljo pisna pojasnila, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora. Če zahtevi inšpektorja v postavljenem roku ne sledi, ima tako ravnanje zakonske znake prekrška z zagroženo globo (v višini 1.500 EUR za pravno osebo, v višini 500 EUR pa za samostojnega podjetnika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kot tudi odgovorno osebo (člen 38 ZIN)). Z namernim nesodelovanjem si lahko zavezanec poslabša položaj tudi tako, da je v kasnejši fazi postopka – v pritožbenem postopku – omejen pri navajanju novih dejstev in dokazov, na katere bi se lahko skliceval do izdaje odločbe.
3. Izkoristite pravico do izjave. Pravica do izjave je temeljni postulat poštenega postopka, zato mora biti zavezancu zagotovljena možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Zavezanec naj že med postopkom inšpekcijskega nadzora ravna proaktivno pri navajanju dejstev in okoliščin, ki so mu v korist, in pri zbiranju gradiva, ki ta dejstva potrjujejo. Tako zavezanec kot odgovorna oseba zavezanca imata tudi pravico do sodelovanja pri izvajanju neposrednih procesnih dejanj, kot so primeroma ogledi, zaslišanje prič, postavljanje in zasliševanje izvedencev.
Pravica do participacije je specifično urejena pri izvajanju nadzora nad pravno osebo ali nad samostojnim podjetnikom posameznikom. Nenavzočnost zakonitega ali statutarnega zastopnika pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma pooblaščenca zavezanca, ni ovira, da inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, če to zahtevajo okoliščine konkretnega primera. V takšnem primeru, z izjemo nujnih in neodložljivih ukrepov, pa je treba pred izdajo odločbe zavezancu vselej vročiti zapisnik in ga pozvati, da se v določenem (primernem) roku pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. V nasprotnem primeru bi šlo za kršitev pravice do izjave zavezanca, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev.
4. Navidezni nakup. V letu 2024 prenovljeni ZTI-1 je med pooblastila tržnih inšpektorjev vnesel tudi navidezni nakup blaga, storitev ali vzorcev blaga za potrebe izvedbe preverjanja skladnosti neposredno ali s sredstvi za komuniciranje na daljavo, po potrebi s skrivno identiteto. Možnost opraviti navidezni nakup tako ni več pridržana le za primere, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju, kot to določa ZIN.
5. Upravno opozorilo. V primeru, ko tržni inšpektor med inšpekcijskim postopkom odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, oziroma oceni da bo z opozorilom dosežen namen ukrepa, se lahko odloči za izdajo t. i. upravnega opozorila. Z njim inšpektor zavezanca opozori na nepravilnosti in na njihove posledice ter mu določi rok za njihovo odpravo. Inšpektorjeva ocena zadostnosti tega ukrepa običajno temelji na predpostavki, da se zavezanec zaveda protipravnosti svojega ravnanja in nujnosti odprave nepravilnosti, zaradi česar bo ravnanje v postavljenem roku verjetno uskladil z normativno zahtevanim.[7]
Pomembno se je zavedati, da je upravno opozorilo poseben institut – čeprav gre za ukrep inšpektorja kot oblastvenega organa, izrečeno upravno opozorilo (še) ne pomeni »sankcije« – opozorilo namreč nima pravne narave dokončne odločbe in nima pravnega učinka izvršljivosti, kot ga ima ukrep, ki je zavezancu izrečen z odločbo.[8] Zato se zavezanec zoper izrečeno upravno opozorilo ne more pritožiti na enak način, kot se lahko zoper izdano odločbo; niti ni treba, da bi upravno opozorilo upošteval, če meni, da ugotovitve in očitki organa niso utemeljeni. V tem primeru bo inšpektorat s postopanjem v zadevi nadaljeval tako, da bo ukrep izrekel z odločbo, zoper katero pa bo zavezanec imel tudi pravico do pritožbe in v kateri bo lahko izpodbijal ugotovitve in očitke organa.
6. Bodite pozorni na (iz)tek rokov. Med postopkom večkrat pride do situacij, ko pristojni inšpektor določi rok, v katerem mora zavezanec nekaj storiti: predložiti dokumentacijo, pojasnila, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Pri tem ni odveč pozornost na začetek teka postavljenega roka, ki se pri rokih, določenih po dnevih, šteje od prvega naslednjega dne od dogodka, od katerega se računa. Sam dan vročitve ali sporočitve oziroma dogodka, od katerega je treba šteti rok, pa se v rok ne všteje.
Izkušnje iz prakse kažejo, da inšpektorji običajno postavijo kratke, nekajdnevne roke za dejanja v postopku, včasih tudi zgolj 2 dni za opravo določenega dejanja. Zlasti pri obsežnejših zadevah se lahko zgodi, da je postavljen rok prekratek, zato preverite, ali se tak rok lahko podaljša s prošnjo, ki jo je treba vložiti pred iztekom zadevnega roka in v kateri so predstavljeni opravičeni razlogi za njegovo podaljšanje. Nekateri procesni roki so namreč podaljšljivi. Pri določitvi roka za odpravo v postopku ugotovljenih nepravilnosti pa gre za materialni rok, ki je sestavni del odločitve o upravni zadevi. Takšnega roka zato ni mogoče podaljšati s prošnjo, temveč je njegovo pravilnost in zakonitost mogoče izpodbijati zgolj s pravnimi sredstvi zoper odločbo. Inšpektor mora namreč pri določitvi roka upoštevati tudi načelo sorazmernosti, torej v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi ugotovljene nepravilnosti.
7. Izrečeni ukrepi inšpektorja se (lahko) izvršijo takoj. Skladno s členom 30 ZIN, pritožba zoper odločbo inšpektorja (načeloma) ne zadrži njene izvršitve. To pomeni, da se lahko kljub vloženi pritožbi kot rednemu pravnemu sredstvu v postopku takoj po morebitnem poteku roka za prostovoljno izvršitev izrečenega ukrepa sproži postopek za njegovo prisilno izvršbo. V takšnem primeru raziščite možnost, ali obstojijo okoliščine, na podlagi katerih lahko predlagate odlog izvršbe v zadevi.
S tem prispevkom je neizčrpno osvetljenih nekaj opornih točk za primer obiska tržnega inšpektorja. Vodilo v postopku inšpekcijskega nadzora je skrbno ravnanje; s poznavanjem pravil postopka in svojih pravic pa lahko zavezanec vpliva na njegov potek.
[1] Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2023, Ljubljana, februar 2024, str. 4.
[2] Ibidem.
[3] Zakon o tržni inšpekciji (Ur. l. RS, št. 12/24 s spremembami, »ZTI-1«).
[4] Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07 s spremembami, »ZIN«).
[5] Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 s spremembami, »ZUP«).
[6] Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11 s spremembami, »ZP-1«).
[7] VSRS Sklep I Up 267/2023 z dne 21. 2. 2024 in Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2016, str. 247.
[8] Prim. VSRS Sklep I Up 267/2023 z dne 21. 2. 2024.