14.5.2020
NEPR
> Nepremičnine, gradbeništvo in infrastruktura

Kako epidemija vpliva na izpolnjevanje obveznosti po gradbenih pogodbah?

Po napovedih nekaterih ekonomistov bo gradbeništvo zaradi posledic epidemije COVID-19 med bolj prizadetimi panogami. Kot kaže, se bodo večji državni infrastrukturni projekti sicer nadaljevali in naj bi po besedah ministra za infrastrukturo v teh časih dobili celo dodaten zagon. Seveda v upanju, da bo to pripomoglo k okrevanju gospodarstva – kot nekakšen »new deal«. Gradbeništvo je namreč ena izmed panog, ki imajo lahko pod določenimi pogoji velike multiplikativne učinke za domače gospodarstvo. Po drugi strani pa ne gre spregledati tudi pravnih posledic epidemije za tekoče gradbene projekte. Mnogi med njimi – praviloma večji in zahtevnejši gradbeni projekti – se izvajajo po standardiziranih pogodbah FIDIC. Za FIDIC pogodbe je značilno, da vnaprej urejajo vrsto položajev, na katere bi sicer stranki kaj hitro pozabili in da pravično razporejajo tveganja med naročnika in izvajalca. Katere določbe pogodb FIDIC pridejo v poštev v trenutnih razmerah in kakšne pravne posledice prinašajo za izvajalca in naročnika, pa bo opisano v nadaljevanju1.

Skrb za varnost in zdravje delavcev

FIDIC pogodba že med splošnimi obveznostmi izvajalca določa, da je ta odgovoren za varnost vseh del na gradbišču in tudi na drugih mestih določa posebne obveznosti v zvezi z zagotavljanjem zdravja in varnosti na gradbišču. Konkretno med te obveznosti izvajalca spada obveznost izvajalca, da izpolnjuje vse varnostne ukrepe in da zagotavlja, da so vedno izvedeni vsi primerni previdnostni ukrepi za ohranjanje zdravja in varnosti osebja ter skupaj z zdravstvenimi službami omogoči, da je poskrbljeno za vse potrebe v zvezi z dobrim počutjem, higieno in preprečevanjem epidemij. Vidimo torej, da so obveznosti izvajalca nekoliko bolj določno opredeljene, kot to sicer velja za obveznosti zagotavljanja varnega dela po ZDR-12 in po ZVZD-13.

 Zamuda z deli in podaljšanje roka za dokončanje

a) Kaj če izvajalec zaradi epidemije nima na voljo delavcev ali prihaja do zastojev v dobavi materiala?

Če je pri izvajalcu zaradi nepredvidljivih primanjkljajev v razpoložljivosti osebja ali blaga, ki jih je povzročila epidemija ali ukrepi vlade, prišlo do zamude, bo lahko izvajalec zahteval podaljšanje roka za dokončanje del. Vendar pa FIDIC v okviru te določbe, ki določa možnost podaljšanja roka za dokončanje, ne predvideva tudi, da bi bil izvajalec upravičen do povračila stroškov.

Lahko si zamislimo hipotetičen primer, ko bi do zamude z deli prišlo zaradi ponavljajočih se inšpekcij, povezanih z varnostjo in zdravjem na delu (npr. glede uporabe zaščitnih sredstev in drugih ukrepov za preprečevanje epidemije). Takšne zamude, ki jih povzročijo oblasti, se po FIDIC prav tako štejejo za opravičljiv razlog za zamudo in s tem izvajalcu dajejo pravico do podaljšanja roka za dokončanje del.

b) Kaj če pri izvajalcu prihaja do dodatnih zamud in stroškov, ker naročnik oz. inženir izvajata delo od doma in ju večino časa ni na gradbišču, posledično pa vse odločitve sprejemata z zamudo?

V takem primeru se izvajalec lahko posluži sredstev, ki jih ima po podčlenu 8.4(e) Rdeče knjige FIDIC, ki določa, da lahko izvajalec v primeru zamud, ki jih povzročijo naročnik, osebje naročnika ali drugi naročnikovi izvajalci na gradbišču ali jih je mogoče pripisati njim, zahteva podaljšanje roka za dokončanje.

c) Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje

Pogodbe FIDIC so vnaprej predvidene in standardizirane pogodbe, ki se morajo v vsakem primeru podrediti kogentnim predpisom, ki se uporabljajo. Morebitne spremembe zakonodaje po osnovnem datumu4 lahko pomenijo razlog za spremembo pogodbe po podčlenu 13.7 Rdeče knjige FIDIC (Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje). Če bi spremenjena zakonodaja od izvajalcev zahtevala, da na gradbiščih zagotovijo posebne varnostne ukrepe, kot so npr. zaščitne maske, razkužila, spremenjeni delovni čas, dodatni prostori in podobno, potem bi se take spremembe lahko štele kot prilagoditve zaradi sprememb zakonodaje v smislu podčlena 13.7.

d) Kaj če je zaradi ukrepov vlade ali epidemije izvajanje del postalo nemogoče?

Če je nadaljevanje z deli postalo nemogoče zaradi vladnih ukrepov (npr. zaradi karantene, policijske ure, nedostopnosti gradbišča zaradi prepovedi gibanja ipd.) potem je mogoče razmerje med strankama urediti na podlagi zgoraj omenjenega podčlena 13.7, ki govori o prilagoditvah zaradi sprememb zakonodaje.

Nadalje oz. če ne gre za zgornji primer, je treba preučiti, ali je določeno situacijo mogoče kvalificirati kot višjo silo, kot je opredeljena v podčlenu 19.1 Rdeče knjige FIDIC. Ta podčlen določa, da je kot višjo silo mogoče opredeliti izjemen dogodek ali okoliščino, ki:

  • je zunaj nadzora stranke,
  • pred katero se stranka ni mogla zaščititi pred podpisom pogodbe,
  • kateri se stranka, potem ko se je pojavila, ni mogla izogniti ali je obvladati; in
  • katere v bistvu ni mogoče pripisati drugi stranki.

Situacije, ko gre za višjo silo, so primeroma naštete v podčlenu 19.1. Med temi pridejo v poštev tako dogodki, ki jih povzroči človek (npr. vojna, neredi, stavke) kot tudi naravni dogodki (npr. potres, hurikan, vulkansko delovanje). Glede na to, da epidemije niso med naštetimi primeri višje sile, bo treba v vsakem konkretnem primeru opraviti analizo, ali so podani vsi elementi, ki jih podčlen 19.1 za višjo silo zahteva. Zdi se, da bo še najtežje izkazati izpolnjenost pogoja, da gre za »okoliščino, kateri se stranka, potem ko se je pojavila, ni mogla izogniti ali je obvladati«. Lahko bi namreč zagovarjali stališče, da bi izvajalec z implementacijo ustreznih zdravstvenih in varnostnih ukrepov lahko obvladal takšno okoliščino.

V primeru nastopa višje sile bo moral izvajalec določno navesti, katerih obveznosti ni mogel izvesti zaradi višje sile in o tem v roku 14 dni obvestiti nasprotno stranko. Prva pravna posledica višje sile je, da je izvajalec (začasno) oproščen izvedbe svojih pogodbenih obveznosti. Nadalje pa je v primeru višje sile izvajalec upravičen tudi do podaljšanja roka zaradi zamude zaradi višje sile ter do plačila stroškov, ki bi mu v posledici višje sile nastali. V povezavi s pravico do povrnitve stroškov velja opozoriti, da besedilo Rdeče knjige FIDIC ne daje jasne podlage za zaključek, da je tudi epidemija takšne vrste dogodek, ki bi izvajalca upravičevala do povrnitve stroškov na podlagi podčlena 19.4(b), zato bi bilo takšno analizo potrebno opraviti glede na okoliščine posameznega primera.

Če je izvajalec zmožen nadaljevati z deli – čeprav z dodatnimi težavami – potem verjetno ne bodo izpolnjeni pogoji za uporabo člena 19 o višji sili. Če izvajalec namreč nadaljuje z deli, je to dokaz, da je lahko izjemen dogodek ali okoliščino razumno obvladal in predpostavke za višjo silo niso podane. V takem primeru je izvedba pogodbenih obveznosti lahko bolj težavna, ampak ne nujno onemogočena.

Sklepno

FIDIC pogodbe so bile pripravljene na podlagi dolgoletnih izkušenj pri izvajanju zahtevnejših gradbenih projektov v neizprosnih okoljih. Zato ni naključje, da FIDIC predvideva tudi možnost izbruha epidemije v času izvajanja projekta in v zvezi s tem tudi določa, kako lahko stranki v takih razmerah ravnata oz. kakšne zahtevke imata v zvezi s tem.


1. Zaradi poenostavitve se osredotočamo samo na Rdečo knjigo FIDIC iz leta 1999.
2. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, »ZDR-1«).
3. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11 s spremembami, »ZVZD-1«).
4. Osnovni datum je skrajni presečni datum, do katerega mora ponudnik določena dejstva ali informacije upoštevati pri pripravi svoje ponudbe.