11.8.2022
KONK
> Konkurenčno pravo

Kateri ukrepi državne pomoči so na voljo državi za pomoč podjetjem v času energetske krize?

Kako reševati energetsko krizo, ki se bo z  jesenjo verjetno še zaostrila? Vroče vprašanje, ki ga je nujno pravilno nasloviti še pred mrzlimi dnevi in grozečo recesijo.

1. Uvod

Prebivalstvo in podjetja na evropskem trgu se zaradi povečanega svetovnega povpraševanja po energiji že od jeseni 2021 in še bolj od ruske agresije proti Ukrajini soočajo s precejšnjo gospodarsko negotovostjo, ovirami v trgovinskih tokovih in dobavnih verigah ter z izjemno visokim in nepričakovanim povišanjem cen. Pričakovanja po ukrepanju države za omilitev posledic energetske krize so velika, vendar pa morajo biti ukrepi države med drugim skladni tudi s predpisi EU o državnih pomočeh pod nadzorom Evropske komisije, ki preprečujejo neupravičeno izkrivljanje konkurence in razdrobljenost notranjega trga EU. Kako lahko država pomaga podjetjem, da se ta lahko zanesejo, da se ukrepi ne bodo naknadno spreminjali zaradi prepoznega usklajevanja z Evropsko komisijo oz. pravili EU, ali še manj ugodno – da nedovoljene pomoči ne bodo primorani v prihodnosti vračati?

Evropska komisija je v pomoč državam članicam pri spopadanju z naraščajočimi cenami energije pripravila nabor različnih orodij za ukrepanje in podporo, najprej oktobra 2021 s Sporočilom1, marca letos pa s Sporočilom REPowerEU za skupne evropske ukrepe za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijoSporočilo REPowerEU«) ter Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti UkrajiniZačasni okvir«). Začasni okvir je bil spremenjen še 20. julija 2022.

Kakšna so torej možna in dopustna orodja za ukrepanje države v pomoč podjetjem pri visokih stroških energije?

2. Kdaj ukrep sploh predstavlja državno pomoč?

Na prvi pogled presenetljivo, a za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju EU (»PDEU«) gre (šele), če je državni ukrep t. i. selektiven – če daje prednost le nekaterim podjetjem (sektorsko, regionalno, glede na velikost, povsem posamično). Neselektivni ukrepi, kot na primer splošna znižanja davkov ali dajatev, znižana stopnja za dobavo zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja ali znižani stroški omrežja, ne predstavljajo ukrepov državne pomoči 2. Vendar pa bi znižanja dajatev le za nekatere skupine upravičencev že lahko predstavljala državno pomoč.

Tudi ukrepi v korist nekomercialnih odjemalcev energije so državna pomoč le, če neposredno koristijo določenemu sektorju ali podjetju. Regulacija maloprodajnih cen energentov dejansko ni nujno državna pomoč, saj pri tem ne pride (nujno) do dodelitve državnih sredstev upravičencem. Da gre za državno pomoč po členu 107(1) PDEU, mora priti (med drugim) tudi do dodelitve državnih oz. javnih sredstev oz. odpovedi državnim sredstev. Države članice so sicer pri regulaciji cen energentov omejene tudi s pravili notranjega energetskega trga – Priloga 1 Sporočila REPowerEU državam članicam daje podrobnejša navodila v zvezi z reguliranjem cen energentov.

3. Če gre za ukrep državne pomoči, kakšne pravne podlage se država lahko posluži?

3.1. Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročili izjemni dogodki po členu 107(2)(b) PDEU

Evropska komisija je potrdila, da se države članice glede blažitve posledic ruske agresije proti Ukrajini lahko oprejo na člen 107(2)(b) PDEU. Omenjeni člen določa, da so z notranjim trgom združljive državne pomoči za povrnitev škode v obsegu, ki so jo povzročili izjemni dogodki, kar so države članice izkoriščale že pri pripravi ukrepov pomoči gospodarstvu zaradi epidemije COVID-19. Država torej lahko Evropski komisiji priglasi shemo državne pomoči, namenjeno ublažitvi škode, ki jo neposredno povzroča ruska agresija proti Ukrajini in lahko zajema tudi neposredne učinke naloženih gospodarskih sankcij ali protiukrepov, ki negativno vplivajo na upravičenca pomoči (zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti ali specifičnega in ločljivega dela njegove gospodarske dejavnosti). Višina dodeljene denarne pomoči ne more presegati škode, ki so jo navedeni izjemni dogodki povzročili, saj je t.i. overcompensation prepovedan.

Države članice morajo take ukrepe pomoči priglasiti, Evropska komisija pa jih bo običajno ocenila neposredno na podlagi člena 107(2)(b) PDEU v relativno kratkem času. Glede na javno dostopne evidence Evropske komisije po stanju na dan 10. 8. 2022 še ni odobrenih shem državnih pomoči zaradi povračila škode zaradi izjemnih dogodkov oz. vojne v Ukrajini.3

3.2 Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice po členu 107(3)(b) PDEU

Priročno pravno podlago za države članice pa predstavlja tudi člen 107(3)(b) PDEU, ki kot združljivo z notranjim trgom določa pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice. V tem okviru so sodišča Evropske unije razsodila, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice ali na njegov pomemben del in ne le gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja.4

Prav na tej podlagi je Evropska komisija sprejela Začasni okvir za na notranjem trgu bolj usklajene ukrepe državne pomoči. Iz Začasnega okvira tako izhaja, da bo Evropska komisija štela za z notranjim trgom združljivo državno pomoč, če se z njo odpravi pomanjkanje likvidnosti, s katero se soočajo podjetja, ki so neposredno ali posredno prizadeta zaradi resne gospodarske motnje, ki so jo povzročili (i) ruska vojaška agresija proti Ukrajini, (ii) sankcije, ki jih je naložila EU ali njeni mednarodni partnerji ter (iii) gospodarski protiukrepi, ki jih je na primer sprejela Rusija5 (kar koli od naštetega). Države članice morajo dokazati, da so ukrepi državne pomoči, ki so priglašeni Evropski komisiji, potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje.6

Države članice so že precej aktivne s priglasitvami shem državnih pomoči na podlagi Začasnega okvira – do 5. 7. 2022 je Evropska komisija odobrila že 65 shem pomoči držav članic (med njimi štiri slovenske).7

  • Nepovratna sredstva državne pomoči z omejenimi zneski

Države članice torej podjetjem skladno z Začasnim okvirjem lahko dodelijo nepovratno pomoč, če upoštevajo kumulativno še naslednje pogoje8:

  1. skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega zneska 500.000 EUR9 (razen v primeru podjetij v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter ribištvu in akvakulturi, kjer sta najvišja dovoljena zneska pomoči 62.000 EUR in 75.000 EUR);
  2. pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom (torej ni dopustna dodelitev pomoči le za individualno podjetje, ampak za skupino podjetij);
  3. pomoč se dodeli najpozneje do dne 31. 12. 2022;
  4. pomoč se dodeli podjetjem, ki jih je prizadela kriza;
  5. pomoč, odobrena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, je načeloma pogojena s tem, da se ne prenese delno ali v celoti na primarne proizvajalce, in ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so jih zadevna podjetja dala na trg ali ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev.
  • Likvidnostna podpora v obliki jamstev in v obliki subvencioniranih posojil

Poleg dodelitve nepovratnih sredstev pod točko a) zgoraj  države lahko pomagajo podjetjem tudi z dolžniškimi instrumenti. Da se podjetjem, ki jih je prizadela trenutna kriza, zagotovi dostop do likvidnosti, so po Začasnem okviru lahko v trenutnih okoliščinah dopustna  tudi državna jamstva za posojila za omejeno obdobje in omejen znesek posojila ter subvencionirane obrestne mere za omejeno obdobje in omejen znesek posojila10.

Republika Slovenija je Evropski komisiji do dne 10. 8. 2022 priglasila štiri sheme državnih pomoči. Evropska komisija je dne 30. 6. 2022 odobrila shemo državne pomoči za podjetja iz vseh sektorjev (z izjemo kreditnih in finančnih institucij) v višini 140 mio EUR, ki bo (oziroma je že pri nekaterih programih11) izvedena v obliki (i) posojil, (ii) subvencioniranih posojil in (iii) posojil za dodatne stroške zaradi močnega povišanja cen zemeljskega plina in električne energije. Shemo, ki velja od trenutka odobritve, bo upravljala SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana.12

Poleg navedene sheme državne pomoči za podjetja, je Evropska komisija odobrila tudi tri sheme državnih pomoči, ki se nanašajo na kmetijski in ribiški sektor, in sicer dne 20. 7. državno pomoč sektorju kmetijstva v višini 2.1 mio EUR zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, dne 26. 7. 2022 državno pomoč v podporo sektorju morskega gospodarskega ribolova zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil ter dne 27. 7. državno pomoč v podporo kmetijskemu sektorju v višini 15 mio EUR zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo.

  • Pomoč za dodatne stroške zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije

Za podjetja je verjetno najprivlačnejša možnost državne pomoči za povračilo dodatnih stroškov za nakupe zemeljskega plina in električne energije, kar je nadaljnji ukrep nepovratne pomoči, ki ga dopušča Začasni okvir. Tudi za te ukrepe državne pomoči je dolžna država članica pridobiti predhodno odobritev Evropske komisije.

Da je državna pomoč zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, velja, da v nobenem trenutku ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov13 in znaša do največ dva milijona EUR na podjetje.14 Države članice so bile pozvane, naj za dodelitev pomoči za dodatne stroške energije, povezane z visokimi cenami plina in električne energije, vključijo tudi zahteve glede trajnosti in razmislijo o določitvi zahtev v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivostjo oskrbe za dodelitev pomoči.15

Pomoč za dodatne stroške zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije se lahko kumulira s pomočjo, opisano v točki 3.2 a) (nepovratna sredstva državne pomoči z omejenimi zneski), če skupni znesek pomoči ne preseže dveh milijonov EUR.16 Pomoč se lahko dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva, posojila in lastniški kapital. Če je bila pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do dne 30. 6. 2023.17

  • Dodatna pomoč za energetsko intenzivna podjetja

Dodatna podpora državam članicam je lahko dopustna, da se omogoči nadaljevanje dejavnosti energetsko intenzivnih podjetij. Pri energetsko intenzivnih podjetjih gre za  podjetja, pri katerih  nabave energentov (vključno z energenti, ki niso zemeljski plin in električna energija) znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti podjetja.18 Na podlagi ustrezne utemeljitve, ki jo država članica predloži Evropski komisiji za njeno oceno, se lahko proizvodna vrednost nadomesti s prometom.19

Energetsko intenzivno podjetje je upravičeno do dodatne pomoči (le):

  • kadar ima izgubo iz poslovanja in
  • povečanje upravičenih stroškov mora (kot so ti opredeljeni v sprotni opombi 13 zgoraj) znašati vsaj 50 % izgube iz poslovanja v istem obdobju in
  • skupna pomoč ne presega 50 % upravičenih stroškov in znaša največ 80 % izgub iz poslovanja upravičenca in
  • skupna pomoč na podjetje ne sme v nobenem trenutku presegati 25 milijonov EUR.20

Za energetsko intenzivna podjetja, dejavna v sektorju ali podsektorju, navedenem v Prilogi I Začasnega okvirja, ki med drugim obsega na primer sektor za proizvodnjo usnjenih oblačil, proizvodnjo papirja in kartona, proizvodnjo gnojil in dušikovih spojin, se lahko skupna pomoč poveča na največ 70 % upravičenih stroškov, povezanih s proizvodnjo proizvodov v sektorjih ali podsektorjih, navedenih v Prilogi I, in lahko znaša največ 80 % izgub iz poslovanja teh dejavnosti. Skupna pomoč na podjetje v tem primeru ne sme v nobenem trenutku presegati 50 milijonov EUR na podjetje.21

Tudi dodatna pomoč za energetsko intenzivna podjetja se lahko kumulira s splošnimi nepovratnimi sredstvi iz točke 3.2 a), če pomoči skupno ne presežeta zgornjih mej 25 milijonov EUR oz. 50 milijonov EUR.

3.3 Pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij po členu 107(3)(c) PDEU

S spremembo Začasnega okvira sta državam članicam predlagani tudi dve novi shemi ukrepov državne pomoči, katerih skladnost bo presojala Evropska komisija na podlagi člena 107(3)(c) PDEU (združljivost državne pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi). Zaradi nujnosti Evropska komisija dopušča nekatere začasne poenostavitve za izvajanje podpornih ukrepov.

Gre za možne ukrepe državnih pomoči, ki ne blažijo trenutnih akutnih težav podjetij z energenti, so pa koristni, če ne nujni, za srednjeročni prispevek k zagotovitvi energijske učinkovitosti in diverzifikacije oskrbe z energijo ter za uspešen zeleni prehod na čisto energijo.

  • Pomoč za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov, pomembnih za načrt REPowerEU22

Evropska komisija s takšno pomočjo skladno s členom 107(3)(c) PDEU spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (fotonapetostno ali drugo sončno energijo, vetrno in geotermalno energijo), obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, ter shranjevanje električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov.23

Pomoč se sme dodeliti na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom in proračunom, v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti.24 Če se bo pomoč dodelila v obliki pogodb za tekoča plačila pomoči, te pogodbe ne bodo smele trajati dlje kot 15 let po začetku obratovanja naprave, za katero je bila prejeta pomoč.25

Takšna pomoč se bo načeloma26 dodelila prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb, najpozneje do 30. 6. 2023. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, bo moralo biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja ali pomoč na enoto energije.27

  • Pomoč za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov z elektrifikacijo in/ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje določene pogoje, ter za ukrepe za energijsko učinkovitost

Komisija bo presojala dodelitev pomoči na podlagi člena 107(3)(c) PDEU za naložbe, ki prinašajo bodisi (i) znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, ki so trenutno odvisne od fosilnih goriv kot vira energije ali surovine, bodisi (ii) znatno zmanjšanje porabe energije v industrijskih dejavnostih in procesih.28

Pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Intenzivnost pomoči v nobenem primeru ne bo smela presegati 40 % upravičenih stroškov. Lahko se bo povečala za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem, in za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem.29

Pomoč se sme dodeliti najpozneje do dne 30. 6. 2023, pod pogojem, da so naprave ali oprema, ki se bodo financirale z naložbo dokončane in v celoti delujejo v 24 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 30 mesecih po datumu dodelitve za naložbe, ki vključujejo uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika.30

4. Sklepno

Države članice imajo torej tudi v skladu s pravili EU o državnih pomočeh dokaj raznovrstne možnosti za zagotavljanje likvidnosti in dostopa do financiranja za podjetja, ki se v trenutni energetski krizi soočajo z ekonomskimi izzivi. Smiselno je, da tudi Republika Slovenija v pomoč podjetjem izkoristi že obstoječe pravne možnosti, ki so preverjene in ki jih uporabljajo tudi druge države članice. Ukrepe državne pomoči, pri katerih je treba pridobiti predhodno odobritev Evropske komisije, pa je priporočljivo čim prej priglasiti, da bodo lahko podjetjem čim prej na voljo, hkrati pa bodo ugodni učinki na celotno gospodarstvo pravočasni.

 

 

1    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo.

2    Prim. točko 23 Začasnega okvirja.

3     Prim. ec.europa.eu. Competition. Dostopno na:  https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?fuseaction=dsp_result&policy_area_id=3 (22. 7. 2022).

4     Prim. točko 34 Začasnega okvirja.

5     Prim. točko 36 Začasnega okvirja.

6     Prim. točko 37 Začasnega okvirja.

7    Gl. ec.europa. Competition policy. Dostopno na: https://ec.europa.eu/competition-policy/state-aid/ukraine_en (22. 7. 2022).

8     Prim. točko 41 Začasnega okvirja.

9     Prim. točko 41(a) Spremembe začasnega okvirja.

10    Prim. točko 45 Začasnega okvirja.

11   »Poleg tega SID banka v okviru teh programov, z izjemo programa za financiranje naložb za RRI iz Sklada skladov Covid-19, načrtuje strankam zagotavljati tudi ugodne kredite z državno pomočjo po Začasnem okviru za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Odobravanje vlog za kredite z omenjeno državno pomočjo bo pri programu OSN brez EGF jamstva možno, čim prejmemo odločbo Komisije o skladnosti priglašene sheme pomoči z notranjim trgom (predvidoma začetkom julija 2022), pri ostalih programih pa šele, ko bodo z ministrstvi, ki sodelujejo pri izvajanju finančnega inženiringa, podpisani zato potrebni aneksi. EGF jamstvo se v okviru programa OSN nadaljuje tudi po 30.6.2022 in je podaljšano do 31.12.2022, vendar je mogoče le v kombinaciji z ugodnim kreditom po de minimis shemi.« Prim. sid.si. Obvestilo. Dostopno na: https://www.sid.si/novice/obvestilo-o-zakljucku-programov-po-zacasnem-okvirju-covid-19 (22. 7. 2022).

12    ec.europa. State aid: Commission approves €140 million Slovenian scheme to support companies in context of Russia’s invasion of Ukraine. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_22_3979 (21. 7. 2022).

13   Upravičeni stroški v okviru tega ukrepa so izračunani na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in električne energije, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini. Najvišji upravičeni strošek je  zmnožek števila enot zemeljskega plina in električne energije, ki jih je podjetje nabavilo pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec v obdobju od 1. februarja 2022 in najpozneje do 31. decembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje), in določenega povečanja cene, ki jo podjetje plača na porabljeno enoto (izmerjeno na primer v EUR/MWh). To povečanje cene se izračuna kot razlika med ceno na enoto, ki jo je podjetje plačalo v danem mesecu v upravičenem obdobju, in dvakratnikom (200 %) cene na enoto, ki jo je podjetje plačalo v povprečju za referenčno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.

14    Prim. točko 52(f) Spremembe začasnega okvirja.

15    Prim. točko 24 Začasnega okvirja.

16    Prim. točko 52(i) Spremembe začasnega okvirja.

17    Prim. točko 52(c) Spremembe začasnega okvirja.

18    Prim. člen 17(1) v povezavi s členom 11(2) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

19    Prim. točko 53(a) Spremembe začasnega okvirja.

20    Prim. točko 53(d) Spremembe začasnega okvirja.

21    Prim. točko 53(e) Spremembe začasnega okvirja.

22    Načrt REPowerEU je namenjen hitremu zmanjšanju odvisnosti Unije od ruskih fosilnih goriv s pospešenim prehodom na čisto energijo.

23    Prim. točko 53b Spremembe začasnega okvirja.

24    Prim. točko 53b(d) Spremembe začasnega okvirja.

25    Prim. točko 53b(f) Spremembe začasnega okvirja.

26   Postopek ni obvezen na primer, če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, kolikor je dodeljena enako za vsa upravičena podjetja, ki poslujejo v istem sektorju gospodarske dejavnosti in so v zvezi s cilji ukrepa pomoči v istem ali podobnem dejanskem položaju. Poleg tega konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če pomoč, dodeljena posameznemu podjetju na projekt, ne presega 20 milijonov EUR, upravičenci do pomoči pa so majhni projekti.

27    Prim. točko 53b(g) Spremembe začasnega okvirja.

28    Prim. točko 53d Spremembe začasnega okvirja.

29    Prim. točko 53d(n) Spremembe začasnega okvirja.

30    Prim. točko 53d(i) Spremembe začasnega okvirja.