Državni zbor RS je na izredni seji dne 7. 11. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 (»novela ZDR-1«), ki je bil dne 15. 11. 2023 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Novela ZDR-1 bo stopila v veljavo z naslednjim dnem (16. 11. 2023), nekatere določbe pa se bodo začele uporabljati po izteku določenega prehodnega obdobja. Med ključnimi novostmi izpostavljamo uvedbo pravice do odklopa, oskrbovalskega dopusta, posebnega varstva in ureditve za delavce, ki so žrtve nasilja v družini in novega neutemeljenega odpovednega razloga, ki bodo podrobneje obravnavane v nadaljevanju prispevka.
Spremembe sledijo smernicam Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.
Dopolnjujejo se obstoječi delovnopravni instituti
Po novi ureditvi bodo morale pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi novele ZDR-1, vključevati tudi določilo o usposabljanju s strani delodajalca in določilo o plačilu dodatkov (obvezne sestavine).
Spremembe pri izrabi letnega dopusta
Z novelo ZDR-1 se podaljšuje rok za izrabo neizkoriščenega letnega dopusta, zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego otroka. Delavec bo lahko neizkoriščeni letni dopust, ki izvira iz tekočega leta oziroma, ki ni bil izrabljen do 30. junija naslednjega leta, izrabil do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (in ne več le do 31. decembra naslednjega leta). Na primer, če delavec ne bo mogel izrabiti dopusta v letu 2023 zaradi opisanih razlogov, ga bo lahko izrabil do 31. marca 2025, in ne več le do konca leta 2024.
Delavci lahko po šestih mesecih predlagajo izboljšane pogoje dela
Delavci bodo od zdaj lahko po šestih mesecih od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku daljšega poskusnega dela, delodajalcu predlagali spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z namenom izboljšanja pogojev dela. Delodajalec bo moral pisno utemeljiti svojo odločitev v 30 dneh, razen če bo od prejšnjega enakega predloga istega delavca minilo manj kot eno leto. Ob tem se odpira vprašanje razlage odprto določenega pojma enakega dela, ki se bo moral skozi prakso oblikovati. Morebiten neodziv delodajalca na delavčev predlog predstavlja prekršek, ki se kaznuje z globo od 1.500,00 EUR do 4.000,00 EUR.
Razširjen čas za vrnitev na delo po suspenzu pogodbe
Po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe, bo delavec imel pravico in dolžnost, da se vrne na delo najkasneje v roku petih delovnih dni (ne več v roku petih dni).
Višje nadomestilo plače agencijskemu delavcu za čas, ko ne dela
Novela ZDR-1 prav tako dviguje nadomestilo plače za agencijske delavce, kar povečuje njihovo socialno varnost med obdobji brez dela in izenačuje njihov položaj s položajem delavcem v primeru čakanja na delo. Agencijski delavci bodo tako imeli pravico do 80 odstotkov osnove iz člena 137(7) ZDR-1, namesto dosedanjih 70 odstotkov minimalne plače. Z novo ureditvijo ima agencija obveznost, da delavca pisno obvesti o uporabniku, pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku, na način, da bo delavec to obvestilo lahko natisnil.
Čas izobraževanja se šteje v delovni čas
V obstoječo ureditev se vnaša določba, da se čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, ki ga delavec prebije po napotitvi delodajalca, šteje v delovni čas.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Novela ZDR-1 prav tako omogoča delavcem, ki skrbijo za otroke do osmega leta starosti, ali zagotavljajo oskrbo po novem členu 182(4) ZDR-1, da v času trajanja delovnega razmerja predlagajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Svojo odločitev o predlogu bo moral delodajalec pisno utemeljiti v 15 dneh. Če se taka pogodba sklepa z delavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas, v času opravljanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Med očitnejšimi spremembami je tudi pravica do odklopa, s katero se spodbuja uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem delavca, saj v času izrabe počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela, delavec ne bo na razpolago delodajalcu. Delodajalec mora v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe v roku enega leta od uveljavitve novele ZDR-1.
Posebno varstvo v delovnem razmerju tudi za oskrbovalce
Z novelo ZDR-1 so sedaj do posebnega varstva upravičeni tudi delavci, ki nudijo oskrbo, in ne več samo delavci, ki so do sedaj uživali posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva. Tem delavcem pripada posebno varstvo skladno z zakonsko ureditvijo. Med drugim jim mora delodajalec omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Razporejanje delovnega časa
Po novem bo moral delodajalec pisno odločiti o predlogu delavca glede drugačne razporeditve delovnega časa v roku 15 dni.
Ukrepi za žrtve nasilja v družini
Delavec, žrtev nasilja v družini, je po ZDR-1 oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini in je nasilje prijavila. Tej delavci imajo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Med drugim, takšnemu delavcu se, po novi ureditvi, lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno prerazporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Prav tako bo dokazno breme v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini, na delodajalcu.
Novela ZDR-1 delavcu, ki je žrtev nasilja v družini omogoča, da lahko v času trajanja delovnega razmerja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Svojo odločitev mora delodajalec pisno utemeljiti v 15 dneh.
Prav tako se za delavce, ki so žrtve nasilja v družini uvaja do pet delovnih dni plačane odsotnosti za urejanje zadev na centrih za socialno delo, sodiščih ter druge potrebne aktivnosti. Žrtve bodo morale predložiti ustrezna dokazila, vključno z oceno ogroženosti zaradi nasilja v družini, prijavo na policijo in dokazilo o urejanju zadev v zvezi z nasiljem ter pravočasno obvestiti delodajalca.
Novosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Skrajšanje obdobja za ponovno kršitev po pisnem opozorilu in izjava o očitanih kršitvah
Z novelo ZDR-1 se dodatno uvaja obveznost delodajalca, da omogoči delavcu, ki je prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo zaradi krivdnih razlogov, da se izjavi o kršitvah. Delavec mora to od delodajalca pisno zahtevati v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila. V tem primeru mora delodajalec delavcu omogočiti, da se v razumnem roku (ne krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni) izjavi, razen, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Delavec ima nato pravico do zagovora, pri katerem lahko sodelujejo tudi delavski predstavniki, druga oseba, ki jo delavec pooblasti oziroma sindikat. Po podani izjavi o očitanih kršitvah, mora delodajalec v osmih dneh podati obrazloženo pisno odločitev o pisnem opozorilu, ki jo vroči delavcu.
Nova zakonodaja prav tako skrajšuje obdobje, v katerem delavec ne sme ponoviti kršitve, iz enega leta na šest mesecev. Prav tako se zmanjšuje najdaljši dovoljeni rok, določen v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na 18 mesecev.
Zadržanje učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev in sindikalne zaupnike
Novela ZDR-1 prinaša delavskim predstavnikom možnost zadržanja učinkovanja odpovedi do prvostopenjske sodne odločitve delovnih sodišč oziroma najdlje 6 mesecev, ob tem pa zvišuje nadomestilo zaradi prepovedi opravljanja dela s 50 odstotkov na 80 odstotkov osnove iz člena 137(7) ZDR-1. Prav tako jim zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo. Z novelo ZDR-1 je predvidena tudi ustanovitev posebnega sklada za povračilo izplačanih nadomestil za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Ta sprememba se začne uporabljati 12 mesecev po uveljavitvi novele ZDR-1.
Dodan nov neutemeljeni odpovedni razlog
Novela dodaja tudi dva nova razloga za neveljavno odpoved, prvič, odpoved zaradi izrabe oskrbovalskega dopusta, in drugič, zaradi dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (ali predloga za tak način opravljanja dela). Delodajalcu je prepovedano izvajati dejanja, ki bi vodila k odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitvi novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu.
Spremembe pri izredni odpovedi delavca
Po novi ureditvi bo imel delavec pravico izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ne bo izplačeval nadomestila plače. Do sedaj je bila ta možnost omejena le na neizplačilo plače.
Sprememba pri prenehanju delovnega razmerja ob začasni nezmožnosti za delo
Delavcu, ki bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in bo ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, bo delovno razmerje prenehalo z iztekom zadnjega dne odsotnosti. Objektivni rok za odložitev učinkovanja odpovedi ostaja enak, to je šest mesecev po izteku odpovednega roka.
Ostale novosti
Sorazmernost trajanja poskusnega dela pri delovnih razmerjih za določen čas
Z novo ureditvijo se določa, da mora biti trajanje poskusnega dela v pogodbah o zaposlitvi za določen čas sorazmerno z njihovim trajanjem in naravo dela. Če delavec z delodajalcem sklene novo, zaporedno pogodbo o zaposlitvi za določen za isto delo, ta ne sme vključevati poskusnega dela.
Možnost zadržanja plače in drugih prejemkov
Delodajalec bo po novem, v zakonsko določenih primerih, imel pravico poleg zadržanja izplačila plače zadržati tudi izplačilo povračil stroškov in drugih z delom povezanih prejemkov delavca.
Subsidiarna odgovornost izvajalca
Ena izmed pomembnejših novosti, ki jo v slovenski pravni red prinaša novela ZDR-1 je subsidiarna odgovornost izvajalca za plačilo plač, ki jih svojim delavcem za opravljeno delo v okviru izvajanja storitev za izvajalca ni zagotovil podizvajalec, in sicer za neizplačane plače za delo, ki je bilo opravljeno v okviru izvajanja storitev za konkretnega izvajalca ter za storitve, opravljene v okviru gradbene dejavnosti. Več o subsidiarni odgovornosti izvajalca bo predstavljeno v našem naslednjem prispevku.
Oskrbovalski dopust
Med drugimi je novost novele ZDR-1 tudi uvedba do petih delovnih dni dopusta za delavce, ki skrbijo za družinske člane ali osebe v skupnem gospodinjstvu, potrebne posebne nege zaradi zdravstvenih razlogov (oskrbovalski dopust), kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Delavci morajo o odsotnosti pravočasno obvestiti delodajalca in v ta namen predložiti ustrezne dokaze.
Nič več prepovedi opravljanja podzemnih del za ženske
Z novelo ZDR-1 se črta člen 181 ZDR-1, ki je prepovedal podzemno delo žensk.
Spreminja se delovni čas otrok, mlajših od 15 let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic
Po novem takšno delo ne sme trajati več kot šest ur dnevno in 30 ur na teden. V času šolskih letnih počitnic je tem otrokom potrebno zagotoviti najmanj dva tedna neprekinjenega počitka.
Zaključek
Predvidene spremembe naj bi predstavljale pomemben korak k večji zaščiti delavcev in prilagodljivosti v delovnem okolju, s poudarkom na usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Prav tako pa zakonodajna posodobitev odraža prizadevanja Slovenije za skladnost z evropskimi standardi. V praksi bo gotovo zanimivo spremljati, ali bodo spremembe zaživele v luči namena, zaradi katerega so bile sprejete.
