Uredba, ki je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej dne 13. 4. 2024, določa tudi podrobnejša pravila urejanja prostora, ki se nanašajo na umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja ter na druga območja in objekte.
1. Vsebinska izhodišča
Bistvo Uredbe je, da določa enake pogoje za postavitev fotovoltaičnih naprav za celotno državo. Zato prinaša predvsem poenostavitev postopka, saj investitorju pogojev gradnje ne bo več treba preverjati za vsako občino, naselje ali stavbo posebej in bo to poenotenje prineslo tudi hitrejši začetek postopkov.[1]
Uredba je bila sprejeta pa podlagi 8. in 9. člena ZUNPEOVE[2] ter 15. člena ZUreP-3[3]. Medtem ko ZUNPEOVE daje podlago za obvezno umeščanje fotovoltaičnih naprav na strehe novih stavb in na nova parkirišča, večja od 1000 m2 (na primer na strehah večjih poslovnih objektov, trgovin, industrijskih objektov in podobno) ter dopustno umeščanje na območja cest, železnic, zaprtih odlagališč in območja objektov za proizvodnjo elektrike, Uredba glede tega sedaj določa podrobnejše pogoje ter načine umeščanja.[4]
2. Na katere naprave se nanaša Uredba?
Uredba se nanaša predvsem na umeščanje fotonapetostnih naprav in sončnih sprejemnikov.
Skladno z Uredbo je fotonapetostna naprava tista, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, z napravami za shranjevanje energije in s priključki na omrežje.[5] Poenostavljeno rečeno – gre za sončno elektrarno. Sprejemnik sončne energije se od fotonapetostne naprave razlikuje v tem, da gre za napravo, v kateri se s pretvorbo sončne energije pridobiva toplota za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali tehnološke procese.
3. Neposredna uporaba Uredbe
Podrobnejša pravila urejanja prostora iz Uredbe se neposredno uporabljajo pri načrtovanju, dovoljevanju in postavitvi fotonapetostnih naprav ter v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt.[6]
Uredba določa skupna podrobnejša pravila glede varnosti (na primer glede zagotovitve varne rabe in vzdrževanja), glede načina umeščanja (na primer na način, da se omogoči čim večji izkoristek energije) in glede umeščanja na območjih varstvenih režimov in območjih omejene rabe (na primer na kulturni dediščini ali v vplivnih območjih kulturne dediščine).
3.1. Obvezna postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov
Skladno z Uredbo in ZUNPEOVE je postavitev fotonapetostnih naprav obvezna pri novogradnji utrjenega parkirišča, novozgrajenem objektu, prizidavi objekta v vertikalni smeri, prizidavi objekta v horizontalni smeri, in rekonstrukciji objekta, pri kateri se posega tudi v nosilno konstrukcijo strehe, vendar pri vseh zgolj, če je tlorisna površina zadevnega objekta 1000 m2 ali več.[7]
Podrobnejši pogoji, ki so urejeni z Uredbo, so denimo, da se fotonapetostne naprave na strehe objektov umeščajo tako, da so čim manj vidno izpostavljene in da se ohranjajo obstoječe vedute ter tako, da so umeščene enovito ob upoštevanju oblikovne podobe celotnega objekta (značilne smeri, naklon, členjenost, poudarke, strukturo ter razmerja na strehi, fasadi in v okolici).[8]
Glede parkirišč pa Uredba med drugim določa, da se fotonapetostne naprave umestijo na največji možni tlorisni površini parkirišča in ne na manj kot na 50 odstotkih tlorisne površine parkirišča[9] ter da se fotonapetostne naprave na parkirišča umeščajo tako, da se čim bolj upošteva prepoznavnost naselij in krajine.[10]
Vsem določbam je torej skupno predvsem to, da na eni strani ciljajo na čim manjši poseg v obstoječo okolico (tako v smislu izgled kot v smislu ohranjanja funkcionalnosti zemljišč), ter na drugi strani na čim večji izkoristek sončne energije. To je odraženo tudi v spodaj predstavljenih izjemah od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav.
3.1.1. Izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav
Obveznost obvezne postavitve tudi skladno z ZUNPEOVE[11] ne velja, če postavitev fotonapetostnih naprav ni izvedljiva ali dopustna iz razlogov kot so neprimerna namembnost ali vrsta objekta; neprimerna lega ali osončenost objekta; zagotavljanje zelenih površin in na naravi temelječih rešitev ter varovanje kulturne dediščine.[12]
Uredba glede zgornjih razlogov[13], na primer določa, da se za objekt, ki ima neprimerno namembnost ali vrsto, šteje denimo podzemni objekt, katerega streha je javna površina ali zelena streha ter začasni objekt. Za objekt, ki ima neprimerno lego ali osončenost, se šteje objekt, ki zaradi naravnih ali grajenih elementov ni dovolj osončen, da bi zagotavljal ekonomsko upravičenost postavitve fotonapetostne naprave. Glede zahtev varovanja kulturne dediščine pa obveznost velja le, če omogoča primerne rešitve, ki bodo ohranile varovane vrednote kulturne dediščine in upoštevajo varstveni režim.
3.2. Umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja
Fotonapetostne naprave se ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov lahko umeščajo na predpisana prednostna območja (to so na primer območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin; železniško območje; območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta ter območja zaprtih odlagališč) v skladu z ZUNPEOVE in Uredbo.[14]
Uredba določa predvsem podrobnejša pravila, kdaj se območja, ki bi bila sicer prednostna v skladu z ZUNPEOVE, ne štejejo za taka. Železniška območja se tako na primer ne štejejo za prednostna v primerih, če gre za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto, za neprimerno lego objekta ali za neprimerno osončenost objekta ali območja. Zaprto odlagališče pa se šteje za predpisano prednostno območje, če ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče ali je dokončno prenehalo obratovati po izteku rokov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju za zaprto odlagališče.[15]
3.3. Umeščanje fotonapetostnih naprav na druge objekte in območja
Uredba določa različne prostorske izvedbene pogoje glede na to ali gre za stavbno zemljišče, nepozidano stavbno zemljišče, ki je po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče ali nepozidano stavbno zemljišče, namenjeno poslovnim dejavnostim.[16]
Za umeščanje, dovoljevanje in postavitev fotonapetostnih naprav na nepozidana stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, Uredba na primer določa da se upoštevajo skupna podrobnejša pravila urejanja prostora, in določeni prostorski izvedbeni pogoji, kot denimo, da gre za začasno rabo in da se zagotovi prosti prehod za vzdrževanje fotonapetostnih naprav ter terena.[17]
3.4. Sprejemniki sončne energije
Če prostorski izvedbeni akt ne ureja umeščanja sprejemnikov sončne energije na obstoječe ali načrtovane objekte, se za njihovo umeščanje, dovoljevanje in postavitev smiselno upoštevajo skupna podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav, določena v Uredbi, ter prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje na strehe objektov in na parkirišča.[18]
4. Sklepno
Sprejeta Uredba bo pripomogla k večjemu in bolj učinkovitemu izkoriščanju obnovljivih virov energije v Sloveniji, saj prinaša poenostavitev in hitrejši začetek postopkov za postavitev fotovoltaičnih naprav. Podrobnejša pravila urejanja prostora bodo pripomogla tudi k lažjemu črpanju spodbud Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021- 2027.
[1] Prim. https://www.gov.si/novice/2024-04-10-poenostavljeni-in-enotni-pogoji-za-postavitev-soncnih-elektrarn-po-vsej-drzavi/
[2] Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 78/23, »ZUNPEOVE«).
[3] Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 78/23, »ZUreP-3«).
[4] Prim. https://www.gov.si/novice/2024-04-10-poenostavljeni-in-enotni-pogoji-za-postavitev-soncnih-elektrarn-po-vsej-drzavi/
[5] 6. alineja člena 2(1) Uredbe.
[6] Člen 3(1) Uredbe.
[7] Člen 8(1) Uredbe.
[8] Člen 11(1) Uredbe.
[9] Člen 13(9) Uredbe.
[10] Člen 13(4) Uredbe.
[11] Člen 9(3) ZUNPEOVE.
[12] Člen 9(1) Uredbe.
[13] Člen 9 Uredbe.
[14] Člen 15(1) Uredbe.
[15] Člen 24 Uredbe.
[16] Člen 26 Uredbe.
[17] Člen 26(1) Uredbe.
[18] Člen 27(1) Uredbe.
