Pregled pomembnejših določb PKP7 (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19)

Predlagatelj PKP7 je v predlog zakona zapisal, da je potrebno PKP7 sprejeti zaradi še vedno trajajoče epidemije virusa COVID-19. Namen PKP7 je omiliti posledice in vpliv nalezljive bolezni virusa Covid-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Prav tako je cilj PKP7 spodbuditi gospodarstvo. PKP7 je v veljavo stopil 31. 12. 2020.

Kot že večkrat do sedaj smo spodaj pripravili pregled pomembnejših določb PKP7 za pravne osebe. Nekatera področja PKP7 so obravnavana v ločenih prispevkih. Ukrepi, ki se dotikajo delovnopravnega področja, so obravnavani v prispevku z naslovom PKP7 – aktualni ukrepi za delodajalce, ki ga najdete tudi na naši spletni strani med objavami in na tej povezavi.

UKREPI S PODROČJA FINANC

S področja financ velja omeniti spremembo, ki jo je PKP7 uvedel na področju Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Določbe omenjenega zakona se na podlagi določb členov 4 in 5 PKP7 uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditnih pogodb, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju. V takšnem primeru je odlog obveznosti definiran kot prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

PKP7 prav tako uvaja dodatne možnosti odloga poplačila posojil. PKP7 namreč v tem delu spreminja PKP6 na način, da je podaljšano obdobje odloga. To ne velja več le do 31. 1. 2021, kot je to določal PKP6, ampak je mogoče poplačilo posojila odložiti skupno za 9 mesecev. Rok za vložitev vloge je 26. 2. 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. 3. 2021. Prav tako je na podlagi PKP7 omogočen dodaten odlog obveznosti, tudi če je bil odlog na podlagi interventne zakonodaje že odobren, vendar zgolj do omejitve 9 mesecev skupnega trajanja odloga. Iz sheme odloga poplačila posojil na podlagi PKP7 pa so izključene kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.

SPREMEMBE SHEME KRITJA FIKSNIH STROŠKOV

Shemo kritja fiksnih stroškov je uvedel PKP6, PKP7 pa v zvezi s tem uvaja nekatere spremembe. Določbe PKP6, ki s PKP7 niso bile spremenjene ali odpravljene, veljajo še naprej.

Ne glede na določbe PKP7 je Vlada RS s sklepom¹ upravičeno obdobje veljavnosti ukrepa pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov podaljšala do 31. 3. 2021.

S PKP7 je spremenjena najvišja višina subvencioniranja fiksnih stroškov, in sicer so omejitve glede višine pomoči na podlagi PKP7 sledeče:

• 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, za družbe, katerim prihodki od prodaje so upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, za družbe, katerim prihodki od prodaje so upadli za več kot 70 odstotkov ter
• 70 odstotkov neto izgube (izračunano v postavki AOP 187 ali AOP 183 po pravilih računovodenja in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (izračunano v postavki AOP 187 ali AOP 183 po pravilih računovodenja in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.

Opozoriti gre, da ob preračunu zgoraj navedenih omejitev velja nižji od obeh izračunanih zneskov (če je na primer preračun na podlagi neto izgube nižji od upravičenosti do pomoči glede na upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju, se kot najvišji znesek upošteva preračun neto izgube in obratno).

Dopolnjen je tudi postopek ugotavljanja upada prihodkov od prodaje. Poleg obstoječega načina primerjave dejanskih zneskov prihodkov se lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Upravičenec, ki želi koristiti omenjeno državno pomoč na podlagi PKP7, mora predložiti izjavo, v kateri se med drugim izjavi tudi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020.

Spremembe PKP7 lahko veljajo tudi retroaktivno, torej za že podane izjave, če so določbe PKP7 za upravičenca ugodnejše v primerjavi z določbami PKP6. Rok za predložitev izjave v primeru popravljanja že podane izjave za preteklo obdobje je 15 dni po uveljavitvi PKP7.

Tisti upravičenci, ki so izjavo za povrnitev dela nekritih stroškov že vložili, ne potrebujejo vložiti nove izjave na podlagi PKP7, če ta zanje ne določa ugodnejših pogojev. Prav tako ni potrebno predložiti popravka že vložene izjave v primeru upravičenosti do najvišje pomoči – v višini 2.000 EUR na zaposlenega na mesec (torej v primeru, če upad prihodkov od prodaje presega 70 odstotkov na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi, vloženi na podlagi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejše od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 ter ni omejitev najvišjega zneska pomoči zaradi omejitev glede neto izgube). Ta sprememba se bo namreč upoštevala po uradni dolžnosti.

Tiste upravičence, ki so na podlagi PKP7 upravičeni do ugodnejših pogojev dodelitve te državne pomoči v primerjavi s PKP6 FURS na svoji spletni strani opozarja, naj na portalu eDavki uporabijo možnost »popravek« in naj NE stornirajo izjave, ki so jo podali na podlagi PKP6. Izjavo za preteklo obdobje lahko prvič predložijo tudi upravičenci, ki so do te državne pomoči upravičeni šele na podlagi PKP7.

UKREPI GLEDE NAJEMA POSLOVNIH NEPREMIČNIN

PKP7 pomembno posega v področje najema poslovnih nepremičnin. To področje je sicer urejeno z Zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ker pa gre za zakon, ki izvira iz leta 1974, je ureditev najema, predvsem pa ureditev odpovedi najema poslovnih nepremičnin, rigidna. Člen 26 ZPSPP na primer določa, da se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, odpovedni rok pri najemni pogodbi za nedoločen čas pa ne sme biti krajši od enega leta.

Predlagatelj PKP7 je že v predlogu navedel, da se ureditev ZPSPP izkaže za neprimerno v okoliščinah, kakršne povzroča epidemija virusa COVID-19. PKP7 tako v določenih primerih bistveno spreminja dosedanjo ureditev ZPSPP, kar je lahko zelo pomembno za posamezne najemnike in najemodajalce poslovnih nepremičnin.

PKP7 na področju najema poslovnih nepremičnin uvaja 3 različne možnosti, ki jih lahko uveljavi najemnik poslovne nepremičnine ali poslovnih prostorov, in sicer:

• krajši, 8-dnevni odpovedni rok, pogodbo pa je mogoče odpovedati z navadno pisno izjavo in ni več zahtevan sodni postopek,
• odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe in
• zahtevo za podaljšanje najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Vse tri možnosti so najemniku na voljo zgolj pod pogojem, da je najemniku zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Kot obveznost iz najemne pogodbe se šteje najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbenimi določili najemne pogodbe vštejejo v znesek najemnine.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Odlog plačila najemnine in podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi za obdobje pred uveljavitvijo PKP7, ko je bilo najemniku zaradi epidemije COVID-19 s predpisi onemogočeno ali bistveno omejeno opravljanje gospodarske dejavnosti in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Odložene najemnine je potrebno plačati najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti tega ukrepa. Najemodajalec ni upravičen do zamudnih obresti na zneske odloženih najemnin, lahko pa za odložene najemnine zahteva ustrezno zavarovanje.

Za učinkovanje odloga plačila najemnine ali podaljšanja veljavnosti najemne pogodbe je potrebna pisna zahteva najemnika, pri čemer se šteje, da odlog ali podaljšanje učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo.

Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo, kar pa ne velja za obveznosti, zapadle pred uveljavitvijo PKP7, če se nanašajo na obdobje, ko je bilo najemniku zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. V takšnem primeru mora najemnik zahtevo pisno poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi PKP7.

Pomembna je tudi določba člena 117(7) PKP7, na podlagi katere najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem členom.

Ta ukrep velja do 30. 6. 2021, Vlada RS pa ga lahko podaljša za 6 mesecev.

JAVNO NAROČANJE

PKP7 je prinesel nekaj sprememb tudi na področju javnega naročanja in javno zasebnega partnerstva. Zakon v členu 116 določa, da v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih ponudniki sklenili z naročniki na podlagi ZJN-3² in ZJZP³ ter se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, pogodbeni roki za izvršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja epidemije ne tečejo, določbe o pogodbenih kaznih pa se ne uporabljajo za obdobje zamude, ki je nastala v času trajanja epidemije. Za razliko od ZIUZEOP, ki je tudi urejal vprašanje pogodbenih kazni zaradi zamude in podaljšanja pogodbenih rokov, PKP7 velja za vse naročnike v smislu člena 9 ZJN-3 oz. za vse pogodbe o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih ti naročniki sklenili s ponudniki. Določba bo zato zajela širši krog subjektov, kot je to veljalo po enem izmed prejšnjih interventnih zakonov.

IZTERJAVA

Začasni ukrepi na davčnem področju in področju sodne izvršbe ter osebnega stečaja

PKP7 prinaša novosti tudi na področju davčne izvršbe. Zakon določa, da lahko davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah (ukrep ne vpliva na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo PKP7, kar pomeni, da se davčne izvršbe, ki so že v teku, nadaljujejo), pri čemer se zadeva šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo (npr. ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje itd.). Breme za utemeljitev nujnosti zadeve bo na davčnem organu.

PKP7 določa tudi avtomatski odlog izvršbe v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, če je dolžnik fizična oseba. Izvršba se sicer ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Oba zgornja ukrepa – omejitev začetka davčne izvršbe in odlog izvršbe po ZIZ – sta časovno omejena do 31. 1. 2021, Vlada pa lahko oba ukrepa podaljša še za obdobje treh mesecev.

Po zgledu člena 101 ZIZ⁴, ki določene dolžnikove prejemke izvzema iz izvršbe (npr. denarna socialna pomoč, starševski dodatek, itd.), tudi PKP7 podobno določa, da so iz izvršbe po ZIZ in iz davčne izvršbe izvzeti vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače (npr. povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju) ali plačilo za opravljene storitve (npr. prejeti denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov).

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VODNEGA POVRAČILA

PKP7 vsebinsko ne posega v ureditev vodnega povračila, predvideva pa nekaj sprememb, ki olajšujejo poslovanje organov in strank. Zakon omogoča, da Agencija Republike Slovenije za okolje odločbo o odmeri vodnega povračila vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme posamičnega pravnega akta, pri čemer se dan odpreme na posamičnem pravnem aktu posebej označi. Takšna ureditev bo veljala do 31. 12. 2021.

Če je PKP7 z zgoraj opisano spremembo precej olajšal obveznosti organa glede vročanja njegovih odločb, pa zakon po drugi strani v členu 84 predvideva tudi novost, ki bo olajšala položaj strank v postopku. Ne glede na člen 63(2) ZUP⁵ se lahko napoved za plačilo vodnega povračila iz 10. člena Uredbe o vodnih povračilih vloži po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. Potrebni podatki za odmero vodnega povračila se vnesejo v predpisani spletni obrazec za poročanje. Informacijski sistem zavezanca obvesti o uspešno oddani napovedi in omogoči pregled in izpis oddane napovedi v shranjeni datoteki. Podrobnejše podatke o obliki oddaje napovedi najdete na spletnem naslovu: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vodne-dajatve/.

ZAČASNI UKREPI S PODROČJA INSOLVENCE

PKP 7 pomembo posega tudi na področje insolvence. Tako člen 56 PKP7 omogoča poslovodstvom družb, pri katerih nastane stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, da ne vložijo predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, kot je to določeno v členih 38 in 39 ZFPPIPP, vendar zgolj v primeru, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije. Če ni izgledov, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila, mora poslovodstvo vseeno vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave. Omenjen ukrep velja do 31. 3. 2021.

PKP 7 postavlja domnevno, da se šteje, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna.

Prav tako PKP 7 omogoča daljše obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost ter obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja. Na podlagi člena 57 PKP 7 to obdobje znaša štiri mesece. Ukrep je mogoče koristiti zgolj v primeru, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, uporablja pa v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje do 31. marca 2021.

PKP7 omogoča tudi dodatne načine opravičbe odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Odlog je mogoče opravičiti tudi tako, da dolžnik predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja. Člen 75 PKP 7 vzpostavlja domnevno, da se šteje, da je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen.

Če bi družbe v času razglasitve epidemije zaradi nastopa insolvence morale sprejeti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, v katerem je kot ukrep predvideno tudi povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina, lahko organi družbe takšno skupščino skličejo najkasneje v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije. Poslovodstvo bi sicer v skladu s 36(3) ZFPPIPP moralo objaviti sklic skupščine, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja, v treh delovnih dneh po izteku roka, ki ga zakon določa za izdajo mnenja nadzornega sveta (35(5) ZFPPIPP). To velja tudi v primeru, če naj skupščina odloča o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube (36(4) ZFPPIPP). V podaljšanem roku, torej v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko organi družbe izvedejo tudi druge ukrepe v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vključno z vpisom in vplačilom delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki (37 ZFPPIPP).

Izrecno je podaljšan tudi rok za aktivnosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave, določene v členu 40 ZFPPIPP, npr. sestavljanje poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja za vsako koledarsko trimesečje. Prav tako je podaljšan rok za izvedbo dodatnih obveznosti poslovodstva, določenih v členu 221.I ZFPPIPP, če se je postopek prisilne poravnave začel na podlagi upniškega predloga za začetek postopka. Tudi v teh primerih se roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.

UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU

DDV

Do 31. 12. 2022 se uvaja začasna oprostitev plačila DDV za dobave, pridobitve znotraj EU in uvoze cepiva proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma EU, in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako (zavezanci pa imajo v povezavi s tovrstnimi dobavami pravico do odbitka DDV). Prav tako so oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, storitve, ki so neposredno povezane s temi cepivi in in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki v zvezi z zdravljenjem in ohranjanjem zdravja.

Dohodnina

PKP7 s področja dohodnine uvaja naslednje spremembe:

1. Dodatki zaposlenih, ki opravljajo delo pri izvajalcu iz člena 56 ZZUOOP, za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, zdravstvene dejavnosti, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjih izvajalcih, se za odmerni leti 2020 in 2021 ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine.

2. Od leta 2020 dalje bodo zavezanci za letno odmero dohodnine za donacije lahko namenili znesek do višine 1 % od odmerjene dohodnine (do sedaj je bil znesek omejen na 0,5 %). V kolikor so zavezanci dohodnino že namenjali upravičencem do donacij, se bo pripadajoči znesek avtomatično podvojil.

3. Ne glede na določbe člena 71 ZDoh-2, ki določajo način ugotavljanja davčne osnove od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih in v panjih, se za leto 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50  % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2021, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35  % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2021.

Javne dražbe

PKP7 vzpostavlja možnost prodaje zarubljenih premičnin kot tudi drugih predmetov, ki jih po zakonskem pooblastilu prodaja FURS, preko spletnih javnih dražb ter spreminja pogoje glede nakupa zarubljenih premičnin pod ocenjeno vrednostjo s katero se preprečuje možnost razprodaje dolžnikovega premoženja povezanim osebam, definiranim v členu 148 ZDavP-2 (pred spremembo je omejitev veljala le za družinske člane in ne tudi za povezane osebe pravnih subjektov).

INTELEKTUALNA LASTNINA

PKP7 se je tokrat dotaknil tudi področja intelektualne lastnine, in sicer kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic. Zakon v členu 67 kolektivnim organizacijam ne glede na določbe ZKUASP⁶ omogoča, da z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 izplačajo svojim imetnikom pravic s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali s sedežem v Republiki Sloveniji izredno pomoč do 25 odstotkov zneska zbranih honorarjev v letu 2020. Zakon poslovodstvom kolektivnih organizacij nalaga obveznost, da v soglasju z nadzornim odborom sprejmejo pravila za dodelitev in izplačilo izredne pomoči in opredeljuje, kaj morajo ta pravila določati. Kolektivne organizacije pravila po sprejemu objavijo na svojih spletnih straneh. O višini zneska zbranih avtorskih honorarjev v letu 2020 ter dodelitvi in izplačilu izredne pomoči posameznemu upravičencu odloča poslovodstvo kolektivne organizacije v soglasju z nadzornim odborom. Ukrep je začasne narave in omogoča kolektivnim organizacijam, da se odzovejo na razmere, nastale zaradi epidemije COVID-19 na področju umetniškega ustvarjanja, saj ZKUASP določb, ki bi omogočale izplačilo izredne pomoči, ne vsebuje.

---

1. S sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.
2. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 s spremembami, »ZJN-3«).
3. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/06 s spremembami, »ZJZP«).
4. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, »ZIZ«).
5. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, »ZUP«).
6. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ((Ur. l. RS, št. 63/16, »ZKUASP«).