Pregled pomembnejših določb Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (MEGA KORONA ZAKON) (NA VOLJO POSODOBLJENA OBJAVA)

Vpliv epidemije virusa COVID-19 je globok in povzroča vse od preobremenitve medicinske infrastrukture, omejitve potovanj, karanteno, ukrepe socialnega distanciranja ter pomembne motnje v svetovnem in lokalnem gospodarstvu. Zato je zakonodajalec predstavil prvi sveženj interventnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 ob hkratni omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo - Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»ZIUZEOP«, imenovan tudi Mega korona zakona). Mega korona zakon je bil objavljen v petek, 10. 4. 2020, veljati pa je začel z naslednjim dnem, 11. 4. 2020. Spodaj smo pripravili povzetek najpomembnejših določb Mega korona zakona, predvsem z vidika gospodarstva. Spodnji prispevek ne vključuje vprašanj delovnega prava, ker je podroben pregled vseh delovnopravnih vidikov ZIUZEOP pripravljen v prispevku z naslovom PROTIKORONA PAKET – aktualni ukrepi za pomoč delodajalcem (POSODOBLJENO 10. 4. 2020), ki ga najdete na naši spletni strani med objavami.

(OPOMBA: Dne 5. 5. 2020 smo objavili posodobljeno različico tega prispevka, ki je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/pregled-pomembnejsih-dolocb-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo-mega-korona-zakon-posodobljeno-4-5-2020/).

INSOLVENČNO PRAVO

ZIUZEOP ni spremenil definicije insolvence, kot jo določa ZFPPIPP

Pri presoji insolventnosti je še vedno potrebno upoštevati Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (»ZFPPIPP«) v nespremenjenem besedilu, kot je veljal pred razglasitvijo epidemije, saj ZIUZEOP ni spremenil ali prekinil učinkovanje člena 14 zakona. Tudi danes velja, da je trajnejša nelikvidnost vzrok za insolventnost¹.

Dolžniki, ko presojajo lastno insolvenco, morajo opraviti analizo likvidnosti oziroma nelikvidnosti (i) ex-post, torej analizo že obstoječih dejstev (recimo ali je/ni dolžnik v določenem časovnem obdobju za nazaj, gledano iz točke ocenjevanja, poravnal zapadlih obveznosti) in (ii) ex-ante¸ torej analizo bodoče sposobnosti dolžnika (ali bo imel dolžnik v določenem časovnem obdobju (bodočnosti) zadosti denarnih ali drugih likvidnih finančnih sredstev, s katerimi bo lahko poravnal svoje obveznosti, ki bodo zapadle v tem bodočem kratkoročnem obdobju². V zadnjem primeru gre torej za današnjo presojo bodoče sposobnosti dolžnika, ali bo lahko dolžnik v naslednjem kratkoročnem obdobju poravnaval svoje obveznosti, ki bodo zapadale v tem bodočem kratkoročnem obdobju.

Kaj je ZIUZEOP spremenil na področju insolvence

V členih 77. do 81. je ZIUZEOP predvidel možnost odloga plačila obveznosti dolžnikov (gospodarskih družb in zadrug), ki izhajajo iz kreditnih pogodb, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah³, in sicer za 12 mesecev. Dolžnik mora vložiti prošnjo za odlog na MGRT, v kateri opiše svoj poslovni položaj, če pa je dolžniku bilo prepovedano poslovanje, opis poslovnega položaja ni potreben. Če pa se je dolžnik zaradi posledic epidemije znašel v coni insolvence, pa ZIUZEOP dovoljuje tudi ugodnejši dogovor dolžnika z MGRT.

ZIUZEOP (člen 95) je dodal nov razlog insolvence, to je enomesečno zamudo izplačil plač in prispevkov, potem ko je subjekt prejel povračila zanje od države na podlagi interventnih predpisov. Gre za domnevo, ki je ni moč ovreči.

ZIUZEOP (člen 96 (1)) pa je odvezal poslovodstva v primeru nastopa insolvence vložiti predlog za začetek stečaja ali prisilne poravnave za čas razglasitve epidemije in še 3 mesece po tem.

Prav tako je ZIUZEOP (člen 96 (2)) odvezal poslovodstva, da skličejo skupščino zaradi povečanja osnovnega kapitala družbe, če bi jo morali sklicati za odpravo insolvence po predvidenih ukrepih družbe za odpravo insolvence. Te obveznosti morajo poslovodstva začeti izvajati v enem mesecu po prenehanju ukrepov po ZIUZEOP, torej po 31. 5. 2020 oziroma po 30. 6. 2020.

Prav tako je po ZIUZEOP (člen 97) podaljšan (i) rok, za katerega sodišče lahko odloži odločanja o upnikovem predlogu začetka stečaja in (ii) rok, v katerem dolžnik lahko opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečaja, ker bo sam z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil insolvenco, iz 2 mesecev na 4 mesece.

ZFPPIPP še vedno velja

Glede na (pre)široko definicijo insolvence v ZFPPIPP za čas, dokler gospodarstvo ne okreva po sedanji krizi, je potrebno vedeti, da:

nastop insolvence (nastop tega položaja po ZIUZEOP ni odložen) uvaja mnoge druge spremembe v poslovanju dolžnikov, poleg odgovornosti poslovodstev, ki so lahko škodljive za izhod družb iz krize;

poslovodstvo do nastopa insolvence vodi posle družbe v dobro družbe in se njegova odgovornost presoja po »Business Judgement Rule«, z nastopom insolvence pa mora poslovodstvo družbo upravljati bistveno bolj konzervativno z osnovnim ciljem ohranitve vrednosti za upnike, tvegani posli niso več dovoljeni in se presojajo drugače kot pred insolvenco. Odgovornosti poslovodstev s tem v zvezi ZIUZEOP ni spremenil;

insolventna družba (člen 34 ZFPPIPP) lahko po nastopu insolvence opravlja le nujne posle (plačuje le tekoče dobave, redne stroške, mora vse upnike obravnavati enako, ne sme plačevati starih dolgov itd.);

da bo zaradi nenormalnega in nedelujočega trga izdelava (i) realnih bilanc družb in (ii) realnih napovedi poslovanja družb, dokler se ne vzpostavijo nove tržne razmere, nemogoča oziroma vsaj zelo otežena;

da je navedeno v prejšnji alineji pogoj (i) za poslovodstvo, da se lahko odloči in predlaga smiseln insolvenčni postopek, (ii) za sodišče (pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca podjetij je obvezna priloga predloga za začetek postopka prisilne poravnave), da ga uvede in (iii) za upnike, da se lahko informirano odločajo o potrebnih ukrepih za rešitev insolvence pri dolžniku;

da so orodja, ki so na razpolago v ZFPPIPP, bila prirejena za reševanje prejšnje finančne krize in ne sedanje krize, povezane z nelikvidnostjo družb, ter so prirejena dejstvu, da so v prejšnji krizi banke, kot največji upniki, bile sposobne učinkovito in hitro prestrukturirati dolžnike;

da so obstoječi lastniki družb že z začetkom prisilne poravnave ob svojo lastnino in še to po likvidacijski vrednosti sredstev, čeprav je cilj prisilne poravnave izhod družbe iz insolvence kot delujoče družbe. Če bodo obstoječi lastniki tisti, ki bodo lahko največ naredili (poleg bank in države), da se gospodarstvo izvije iz »uvožene« krize, je potrebno njihov položaj v insolvenci, kot je določen v ZFPPIPP, nadgraditi.

Ugotoviti je, da je na insolvenco tudi v času epidemije in po njej potrebno gledati z nespremenjenimi merili. Epidemija in stanje gospodarstva ne bosta, razen v obsegu navedenega v točki 2 zgoraj, razlog za noben »popust« pri ugotavljanju odgovornosti poslovodstev in pri presoji sedanjih poslov.

Več na http://www.jadek-pensa.si/pravni-razmisleki-o-likvidnosti/

ZIUZEOP IN DAVKI

Predvideni interventni ukrepi s področja davkov za letošnje leto predvidevajo določene posebnosti, ki odstopajo od običajnih pravil⁴:

1. Obroki predhodne akontacije dohodnine od davka iz dejavnosti, ki običajno dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani do v desetih dneh od dospelosti, se v obdobju po uveljavitvi zakona do 31. maja 2020 ne plačajo in se ne štejejo za obračune.
2. Obroki akontacije za davek od dohodkov pravnih oseb, ki običajno dospejo v plačilo zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti, se v obdobju po uveljavitvi zakona do 31. maja 2020 ne plačajo in se ne štejejo za obračunane.
3. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih se določi v višini 50 % katastrskega dohodka (in ne 100 % kot običajno), kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020 in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka (in ne 70 % kot običajno).
4.  V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi.

 V nadaljevanju povzemamo še izredne ukrepe v povezavi z oprostitvami plačila socialnih prispevkov. Pri tem bi opozorili, da pravne osebe, ki bodo uveljavljale spodaj opisane oprostitve, v letu 2020 ne smejo deliti dobička, izplačati plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu (izplačila ne smejo biti izvedena po dnevu od uveljavitve zakona). V primeru, da bo prišlo do tovrstnih izplačil, bodo morale pravne osebe namreč prejeta sredstva vrniti, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Možnosti, ki jih imajo pravni subjekti, so sledeče:

1. Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (prispevke za socialna zavarovanja v celoti plačuje Republike Slovenija).
2. Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020 (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija). Ta ugodnost pa ne velja za neposredne in posredne uporabnike proračuna. Socialni prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za starševsko varstvo in za zaposlovanje pa so še zmeraj obveznost delodajalca oziroma delavca.
3. Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve ZIUZEOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti so za meseca april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Do oprostitve niso upravičene osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost po tej točki, prispevke v obračunu prispevkov samo obračunajo.

SPREMEMBE GLEDE ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ČLENA 2 IN 65 ZIUZEOP)

Mega zakon je spremenil Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki določenim kreditojemalcem omogoča odlog plačila obveznosti po kreditnih pogodbah.

Določil je, da se:

• poleg zapadlosti kreditne pogodbe podaljša tudi zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe;
• v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Pomembna novost je določba, da za kreditojemalca, ki je gospodarska družba in mu je banka odobrila odlog plačila kreditne obveznosti v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Poleg tega Mega zakon določa tudi poroštveno obveznost Republike Slovenije banki (ali hranilnici) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev po ZIUOPOK, in sicer v višini 25 oz. 50 % (odvisno od okoliščin) zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.

Mega zakon glede poroštva Republike Slovenije določa naslednje:

• poroštvo je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke;
• banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju veljavnosti Mega zakona za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije COVID-19;
• skupni znesek izdanih poroštev ne presega 200 milijonov eurov.

Poroštvo Republike Slovenije preneha, če (1) je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na strani banke ali (2) banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. V primeru, da je bilo poroštvo že unovčeno, pa mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani (z zakonitimi zamudnimi obrestmi).

OSTALI POMEMBNEJŠI UKREPI ZIUZEOP

Gospodarskim družbam, ki poslujejo z neposrednimi in posrednimi proračunskimi uporabniki, bo k izboljšanju likvidnostne situacije pripomogel člen 64 Mega korona zakona. Na podlagi slednjega se bodo plačilni roki neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom skrajšali na 8 dni iz doslej določenih 30 dni za neposredne proračunske uporabnike in največ 30 dni (kar pomeni, da so bili lahko že sedaj določeni krajši plačilni roki) za posredne proračunske uporabnike.

Prav tako služi izboljšanju likvidnostnega položaja zasebnih subjektov določba člena 82 Mega korona zakona. Na podlagi navedene določbe se bodo podaljšali plačilni roki, kadar je javni organ na upniški strani. V teh primerih bo plačilni rok v vsakem primeru znašal 60 dni, drugače kot na podlagi obstoječe ureditve, na podlagi katere je bil določen zgolj najdaljši dovoljen plačilni rok 60 dni, lahko pa je bil tudi krajši. Interventna ureditev daljših plačilnih rokov bo veljala še eno leto po razglasitvi konca epidemije COVID-19, saj je zakonodajalec mnenja, da se bo glavnina likvidnostnih težav družb pričela v obdobju, ko bodo družbe pričele s ponovnim zagonom poslovnih procesov v polni meri.

Pomembne spremembe bo interventni Mega korona zakon prinesel tudi na področju postopka pregleda stranke na podlagi ZPPDFT-1⁵. Poskus zajezitve epidemije namreč vključuje različne ukrepe izvajanja ti. »socialne distance«, zaradi česar je redno izvajanje pregleda stranke v mnogih primerih oteženo. Navedeno lahko pripelje tudi do položaja, ko je zaradi nezmožnosti pregleda stranke onemogočeno sklepanje poslovnih razmerij s strankami. Zato člen 87 Mega korona zakona določa, da lahko določeni gospodarski subjekti (predvsem gre za deležnike v finančnem sistemu, za katere se predvideva pomembna vloga v luči odziva države na epidemijo COVID-19) pregled stranke, ki se nanaša na ugotavljanje in preverjanje istovetnosti v osebni navzočnosti, izjemoma izvedejo v roku 1 meseca od sklenitve poslovnega razmerja oz. v roku 1 meseca po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19. Ne glede na to pa morajo takšni gospodarski subjekti že pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki ne bi bila v nasprotju z navodili organov glede ravnanja v času trajanja epidemije COVID-19 (kar vključuje tudi ugotovitev in preverbo istovetnosti stranke s pomočjo digitalnega omrežja, na primer pridobivanje podatkov o stranki po elektronski poti, izvedba video-klica, ki ne zadošča pogojem za video-elektronsko identifikacijo itd.). Takšna ureditev naj bi omogočala lažje poslovanje gospodarskim subjektom, ki delujejo v finančnem sistemu, kar bi pomagalo predvsem pri premostitvi in odpravi gospodarskih posledic epidemije COVID-19.

Mega korona zakon predvideva tudi določene pomembne spremembe na področju javnega naročanja, pri čemer zakonodajalec navaja, da bodo lahko na podlagi nove ureditve zaradi nepričakovanih okoliščin javni naročniki hitreje prišli do novih naročil, hkrati pa bo navedeno pripomoglo k večji oddaji javnih naročil lokalnemu gospodarstvu. Tako člen 90 interventnega zakona določa, da se mejne vrednosti za uporabo zakona zvišajo, in sicer tako, da se na splošnem področju za naročilo blaga ali storitev ali za projektni natečaj mejna vrednost za uporabo ZJN-3⁶ zviša iz dosedanjih 20.000 EUR na 40.000 EUR, za javno naročilo gradenj pa iz dosedanjih 40.000 EUR na 80.000 EUR. Takšna ureditev bo veljala do 15. 11. 2020.

Prav tako je vredno omeniti, da se na podlagi člena 91 Mega korona zakona v času trajanja epidemije COVID-19 ne uporabljajo določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude, ki so določene v pogodbah, sklenjenih med osebami javnega prava (državni organi, lokalne samoupravne skupnosti, javne agencije itd.) in zasebnimi subjekti. Navedena izmena ne velja za dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19. Na podlagi interventne ureditve se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja epidemije COVID-19.

Dalje je pomembno opozoriti tudi na vpliv interventnega zakona na postopke izvršbe in osebnega stečaja. Tako bodo vsi prejemki, ki jih bodo posamezniki prejeli na podlagi interventnega zakona, izvzeti iz postopkov sodne in davčne izvršbe na podlagi določbe člena 92 Mega korona zakona. Prav tako bodo ti prejemki izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Dodatno je z vidika izvršilnega postopka pomembno izpostaviti, da bo na podlagi člena 93 Mega korona zakona odloženo izvajanje sklepov o izvršbi. Navedeno ureditev je potrebno brati ob upoštevanju določb Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, na podlagi katere sodišča, razen v nujnih zadevah, novih sklepov o izvršbi od 16. 3. 2020 ne izdajajo.

Z vidika zakonodaje o bivanju tujcev je pomembno izpostaviti določbo člena 101 interventnega zakona, na podlagi katere je tujcem, ki jim je v času po 13. 3. 2020 potekel veljaven in zakonit naslov za bivanje (dovoljenje za prebivanje, vizum itd.) in zaradi objektivnih okoliščin niso mogli zapustiti ozemlja Republike Slovenije, dovoljeno nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji, in sicer vse do odprave ukrepov, ki objektivno onemogočajo tujcem, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo zakonit naslov za bivanje.

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije virusa COVID-19 je zakonodajalec želel Policiji podeliti dodatna pooblastila, vendar je navedeno že v času sprejemanja zakona naletelo na ostre odzive javnosti, zato je bilo iz predloga zakona umaknjenih nekaj dodatnih pooblastil Policiji. Mega korona zakon tako določa, da sme Policija namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 ter vseh zakonov in odredb, ki so bila sprejeta iz tega razloga, uporabljati naslednja pooblastila: zbiranje obvestil, vabljenje, opozarjanje, ukazovanje, ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka, iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb, zbiranje in obdelovanje podatkov in privedbo. Prav tako lahko za izvajanje določenih pooblastil policisti dostopajo do nekaterih osebnih podatkov posameznikov, med drugim tudi do podatkov o osebnem zdravniku in do odločbe, s katero je odrejena osamitev ali karantena ter s tem povezani ukrepi.

V luči vsega navedenega je smiselno navesti tudi, kakšne so predvidene kazni za kršitelje. Zakon predvideva različne kazni za kršitve različnih področij, ki jih pokriva interventni zakon. Tako zakon določa globo v višini med 3.000 in 20.000 EUR za delodajalce, 1.500 do 8.000 EUR za manjše delodajalca (10 ali manj zaposlenih), 450 do 2.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca in pa 450 do 1.200 EUR za delodajalce posameznike, če kršijo posamezne določbe s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost. Poleg tega zakon določa še kazni za odgovorno osebo uporabnika proračuna, če ta določi plačo v nasprotju z določili člena 40 interventnega zakona, oziroma če prekorači dodeljena finančna sredstva.

---

1. Besedilo člena 14(1).1. se glasi: … v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju … (»Trajnejša nelikvidnost«).
2. Povzeto po Razširjenih uvodnih pojasnilih ZFPPIPP (GV Založba, 2008), avtorica dr. Nina Plavšak, stran 30.
3. Ur. l. RS, št. 5/7.
4. Kot običajna pravila smo upoštevali določila, ki veljajo skladno s splošno davčno zakonodajo.
5. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur. l. RS, št. 68/16 s spremembami, »ZPPDFT-1«).
6. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 s spremembami, »ZJN-3«).