Rahljanje ukrepov na področju sodnih in upravnih postopkov – novela ZZUSUDJZ-A
Izboljšanje epidemiološke situacije in postopno sproščanje ukrepov je prineslo tudi spremembe na področju sodnih in upravnih postopkov. Dne 1. 5. 2020 je začel veljati ZZUSUDJZ-A, ki bo (vsaj deloma ali če smo skeptični: zgolj navidezno) zagnal sodno in upravno kolesje, ki je stalo več kot mesec dni.
Naj na kratko spomnimo:
– dne 13. 3. 2020 je bila izdana Odredba VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Odredba I), na podlagi katere sodišča od 16. 3. 2020 dalje v nenujnih zadevah ne odločajo in ne opravljajo narokov;
– dne 29. 3. 2020 je začel veljati ZZUSUDJZ, ki je v sodnih in upravnih zadevah ustavil tek materialnih rokov za uveljavitev pravic in procesnih rokov v zadevah, ki niso nujne. Prav tako ne tečejo roki niti v prekrškovnih zadevah (z izjemo nujnih zadev). Zakon je določil tudi, da ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje (objava sklepa Vlade RS), vendar najdlje do 1. 7 2020;
– dne 31. 3. 2020 je začela veljati Odredba VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (Odredba II), ki je iz prejšnjega nabora nujnih zadev izvzela nekatere od prej določenih nujnih zadev (npr. zadeve prisilne poravnave in stečaja, menične tožbe, popis zapustnikovega premoženja, nekatere upravne spore);
– dne 10. 4. 2020 je začela veljati Odredba o spremembi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (Odredba III), ki je iz nabora zadev, ki ne štejejo za nujne, izvzela zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo po Zakonu o prekrških.
Dne 1. 5. 2020 pa je torej začela veljati težko pričakovana novela ZZUSUDJZ-A. Ali lahko novosti in spremembe na področju delovanja sodstva in uprave res z veseljem pozdravimo? Bo novela v praksi zaživela in katera odprta vprašanja utegne s seboj prinesti? V nadaljevanju odgovarjamo na ta in podobna vprašanja ter predstavljamo novosti in spremembe sproščanja ukrepov na področju sodnih in upravnih postopkov.
Sodni postopki
Oprava narokov, odločanje in vročanje sodnih pisanj tudi v nenujnih zadevah
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša novela ZZUSUDJZ-A za sodne postopke, je, da bodo odslej sodišča lahko tudi v zadevah, ki niso nujne: (i) opravljala naroke, (ii) odločala in (iii) vročala sodna pisanja, ob izpolnitvi nadaljnjega pogoja – če sodišča lahko zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu z Odredbo VSRS in tako, da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi.
Na podlagi ZZUSUDJZ-A, je predsednik Vrhovnega sodišča dne 4. 5. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (Odredba IV). Odredba IV bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in prenehala veljati z javno objavljenim preklicem predsednika VSRS, vendar najdlje z dnem 1. 7. 2020. Z uveljavitvijo Odredbe IV bodo prenehale veljati tudi vse prej sprejete veljavne odredbe Odredbe VSRS.
Kot je bilo predvideno z novelo ZZUSUDJZ-A, so v Odredbi IV določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za to, da sodišča lahko opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja. Ti pogoji veljajo splošno, torej tako za nujne kot za nenujne zadeve.
Odredba IV najprej ureja vprašanje dostopa do sodišča, in sicer med drugim določa, da (i) v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo (v postopkih, kjer je to omogočeno), za komunikacijo s sodišči pa uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur, in (ii) se morajo v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom in niso vabljeni na sodišče, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur. Glede narokov, sej in zaslišanja Odredba IV določa, da se ti, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, praviloma izvedejo preko videokonference. Nazadnje Odredba IV ureja še javnost glavne obravnave in sicer sodnikom omogoča, da lahko začasno izključijo javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določijo druge primerne varovalne ukrepe, če je to potrebno. Predsednik VSRS (za vsa sodišča) in predsedniki sodišč (za posamezno sodišče) sicer lahko dodatno določijo tudi druge ukrepe.
Na podlagi Odredbe IV imajo torej vsa sodišča od 5. 5. 2020 dalje zeleno luč za začetek opravljanja narokov, sprejemanje odločitev in vročanje sodnih pisanj tudi v nenujnih zadevah. Seveda pa bo aktivnost posameznega sodišča odvisna od okoliščine, ali bo slednje zmožno zagotavljati pogoje, določene z Odredbo IV, kot tudi drugih pogojev, ki jih glede na konkretno naravo dela in lastnosti posameznega sodišča določi posamezno sodišče, če je to potrebno, da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi. Izjema bi na primer bila, če posamezno sodišče teh pogojev ne bi moglo zagotavljati zaradi kadrovske podhranjenosti (npr. bolezen sodnega osebja, nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile – varstva otrok) in/ali prostorske ali tehnične nezmogljivosti za opravo videokonferenc (kar je izrecno predvideno že v Odredbi IV). Zlasti zadnje si je v današnjem času razvite informacijske tehnologije težko zamisliti, pa vendar!
Za konec dodajamo še, da je Odredba IV v manjšem delu posegla tudi v ureditev odločanja v nujnih zadevah (v katerih so torej sodišča praviloma opravljala dejanja že pred sprejemom novele ZZUSUDJZ-A). Glede zadev prisilne poravnave in stečaja, ki so bile na podlagi Odredb VSRS izvzete iz nabora nujnih zadev, je namreč Odredba IV izrecno določila, da se kot nujne ne štejejo le tiste zadeve, v katerih do vključno 30. 3. 2020 ni bil izdan sklep o začetku postopka. Zadeve, v katerih je bil sklep o začetku postopka izdan do vključno tega datuma, pa se bodo torej od uveljavitve Odredbe IV štele za nujne in bodo sodišča v njih opravljala dejanja pod pogoji, ki veljajo za nujne zadeve.
Roki ne tečejo
Kot ključno velja izpostaviti, da novela ZZUSUDJZ-A ni posegla v določbo 3. člena ZZUSUDJZ, ki je uredila prenehanje teka sodnih rokov. Zato tudi po uveljavitvi novele ZZUSUDJZ-A še naprej velja, da za čas trajanja razlogov za sprejete ukrepe (prenehanje teh razlogov bo ugotovila Vlada s sklepom, objavljenim najkasneje 1. 7. 2020) v nenujnih zadevah ne tečejo procesni in materialni roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. V skladu z ZZUSUDJZ so namreč prenehali teči vsi roki v sodnih zadevah oz. procesni roki (npr. rok za odgovor na tožbo, rok za vložitev pravnega sredstva, rok za sestavo pripravljalne vloge), razen v nujnih sodnih zadevah, ki so določene v 83. členu Zakona o sodiščih, kjer ti roki tečejo normalno naprej. Poleg tega od uveljavitve ZZUSUDJZ dalje ne tečejo niti materialni roki (npr. v primeru tožb zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe). Če bo torej sodišče lahko sprejelo odločitev in/ali pisanje vročilo stranki, bo to lahko storilo, vendar pa kljub vročitvi pisanja rok za stranko (za vložitev pravnega sredstva ali drugo procesno dejanje) ne bo tekel.
Na tem mestu opozarjamo, da utegne priti predvsem v pravdnem postopku – v katerem je zaradi načela ekonomičnosti vzpostavljen sistem prekluzij in številnih (zakonskih ali instrukcijskih) rokov dejanj – do številnih procesnih zapletov, ki bodo bodisi onemogočali odločanje sodišč bodisi ovirali pravico stranke do izjave v postopku (če bi sodišče npr. vztrajalo pri prekluziji na prvem naroku). Sodišče bo na primer v novi zadevi vročilo tožbo, a s postopkom tudi po preteku 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo ne bo moglo nadaljevati, če toženec ne bo odgovoril na tožbo (to pravico ima, saj procesni rok ne teče). Takih in podobnih dilem je še več. Kako bo sodišče zaslišalo izvedenca, če stranka ne bo podala pripomb na izvedensko mnenje, ki so prav tako vezane na rok? Kako bo sodišče izvedlo prvi narok za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila praviloma že izoblikovana trditvena podlaga strank, če se bo stranka lahko sklicevala, da zanjo procesni roki ne tečejo in posledično ni predkludirana z navajanjem dejstev? Težko si je torej predstavljati, na kakšen način se bodo sodišča soočala z opisano situacijo in koliko narokov bo v praksi dejansko izvedeno.
Prepozne vloge v postopkih zaradi insolventnosti po ZFPPIPP
Poleg zgoraj opisanih sprememb je novela ZZUSUDJZ-A posebej uredila še vprašanje vlog (predlogov, izjav, ugovorov) in drugih procesnih dejanj ali predloženih listin v primeru, če je stranka v času trajanja ukrepov zamudila rok ali izostala z naroka, ki sta določena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo COVID-19. Člen 121 ZFPPIPP namreč določa, da kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti take vloge, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti. Novela ZZUSUDJZ-A pa je določila, da sodišče ne glede na navedeno določbo ZFPPIPP take vloge obravnava in o njih odloča, če sodišče odločitve še ni sprejelo. Pri tem velja, da mora stranka ob vložitvi vloge izkazati tudi razlog za zamudo roka ali izostanek z naroka.
Upravni postopki
V upravnih in drugih javnopravnih zadevah se po noveli ZZUSUDJZ-A tudi v nenujnih zadevah omogoča izvajanje ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj, pri katerih lahko pride do stika med uradno osebo, stranko ali drugim udeležencem, če se zaradi tega ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje ter življenje udeležencev postopka.
Pri tem velja smiselno enako opozorilo kot pri sodnih postopkih – ne glede na navedeno tudi po uveljavitvi novele ZZUSUDJZ-A še vedno velja, da v upravnih zadevah ne tečejo niti roki za opravljanje procesnih dejanj strank niti roki za izpolnitev materialnih obveznosti. Tudi po uveljavitvi novele ZZUSUDJZ-A torej v tem času za stranke ni nevarnosti izgube pravice. Prav tako v tem času ne tečejo niti roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in roki za izdajanje upravnih aktov. Pri tem ZZUSUDJZ sicer določa nekatere izjeme, ko se tek rokov v posamičnih upravnih zadevah ne prekine (npr. če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti).
V zvezi z navedenim se roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po ZZUSUDJZ, podaljšajo tako, da se iztečejo 8. dan od dneva prenehanja ukrepov po ZZUSUDJZ (če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha tudi sama pravica, se šteje, da tudi ta pravica preneha z iztekom tega roka).
Z uveljavitvijo novele ZZUSUDJZ-A je določena izjema od vročanja zgolj v nujnih zadevah. Po novem velja, da se vročanje odločb, sklepov ali drugih dokumentov, ki jih je treba vročiti osebno, v nenujnih zadevah opravi z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Pri tem vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, če se vroča v tujino v fizični obliki pa dvajseti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje. Še naprej velja, da v primeru, da je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi ZZUSUDJZ, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa Vlade o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe (najkasneje pa 2. 7. 2020). Navedena pravila o vročanju v nenujnih zadevah pa se ne uporabljajo v prekrškovnih zadevah, ki niso nujne.
