16.10.2019
JN
> Javno naročanje

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

V prispevku, objavljenem v Pravni praksi št. 7/2019, na str. 6 do 81, odvetnika podrobneje pojasnjujeta, kakšna pravila se uporabljajo za posamezne navedene primere.

Javni naročniki po ZJN-3 se pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) srečujejo z vprašanjem, ali so v takem primeru zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Odgovor na to vprašanje oz. uporaba ZJN-3 je v takih primerih odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila.

Glede na okoliščine posameznega primera bo tako odvisno:

1. ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal,
2. ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali
3. pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.

Za javna naročila pravnih storitev se uporabljajo posebna pravila, naročniki pa morajo pri izbiri pravilnega postopka upoštevati več vidikov. Prvi vidik je vsebinski – od vsebine pravnih storitev je odvisno, ali se ZJN-3 sploh uporablja (ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila). Nekatere pravne storitve, kot je npr. zastopanje v sodnih, upravnih in podobnih postopkih, so izjeme, za katere se ZJN-3 sploh ne uporablja.

Če naročnik ugotovi, da so pravne storitve, ki jih potrebuje, takšne narave, da uporaba ZJN-3 ni izključena, je potrebno ugotoviti, kakšna je ocenjena vrednost javnega naročila. Za pravne storitve se uporabljajo višje mejne vrednosti. Za naročila pravnih storitev, ki ne dosegajo mejnih vrednosti (kar bodo v praksi najpogostejši primeri, saj so mejne vrednosti postavljene relativno visoko – 750.000 EUR na splošnem in 1.000.000 EUR na infrastrukturnem področju), je naročnik dolžan upoštevati (le) temeljna načela javnega naročanja in ravnati transparentno.


1. https://www.pravnapraksa.si/Lite/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2019V7P6-8N1&Src=iH5BeYl5T3wZEgibfx4ZrxJBjER99AghWpNWP1HYE2hlybRvrJzreg==