14.1.2021
COV
> COVID-19

Vprašanja in odgovori glede državnih pomoči na podlagi PKP6 – pomoč v obliki delnega povračila fiksnih stroškov in oprostitev plačila najemnine, kadar je najemodajalec Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost (POSODOBLJENO 13. 1. 2021)

Za marsikatero podjetje ukrepi državnih pomoči, vezanih zlasti na stroške dela, ki so v veljavi na podlagi prejšnjih protikoronskih paketov ukrepov (PKP), ne zadoščajo za premoščanje neugodnih gospodarskih učinkov epidemije COVID-19. Najnovejši PKP, PKP6 ali Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki velja od 28. 11. 2020, prinaša tudi dolgo pričakovana ukrepa glede kritja fiksnih stroškov podjetij ter glede oprostitve plačila najemnin (kadar je najemodajalec država ali lokalna skupnost). Omenjen zakon je bil dopolnjen z določbami PKP7 ali Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Spodaj smo zbrali nekaj najrelevantnejših vprašanj in odgovorov v zvezi z omenjenima ukrepoma.

(OPOMBA: To je posodobljena različica prispevka, ki je bil objavljen dne 30. 11. 2020 in je na voljo na povezavi https://jadek-pensa.si/vprasanja-in-odgovori-glede-drzavnih-pomoci-na-podlagi-pkp6-pomoc-v-obliki-delnega-povracila-fiksnih-stroskov-in-oprostitev-placila-najemnine-kadar-je-najemodajalec-republika-slovenija-ali/.)

I. Ukrep delnega povračila fiksnih stroškov

1. Kdo je do ukrepa upravičen?

Do ukrepa so upravičene prave ali fizične osebe, ki:

  1. so bile registrirane za opravljanje dejavnosti najkasneje do 1. 9. 2020;
  2. imajo na dan uveljavitve PKP6 (torej na dan 28. 11. 2020) vsaj enega zaposlenega, oziroma samozaposlenega, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi člena 15 ZPIZ-1 ali družbenika, delničarja (tudi ustanovitelja zadruge ali zavoda), ki je poslovodja in ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi člena 16 ZPIZ-2;
  3. niso bile na dan 31. 12. 2019 podjetje v težavah, kot to določa točka 18 člena 2 Uredbe komisije 651/2014/EU;
  4. ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 (zakon kot relevanten kriterij glede tega določa upad prihodkov v upravičenem obdobju – med 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 – za 30 % ali več glede na isto obdobje leta 2019);
  5. zagotavljajo, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Čeprav zakon tega izrecno ne določa, se zdi, da je dejansko pogoj za upravičenost tega ukrepa državne pomoči tudi, da je podjetje v obdobju med 1. 10. 2020 in 31. 12. 2020 utrpelo neto izgubo (več o tem pri odgovoru na vprašanje 2).

Ne glede na izpolnjevanje pogojev, ki so opisani pod prvim vprašanjem, so iz ukrepa izključeni:

  • neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna občine (delež prihodkov iz javnega vira v letu 2019 je višji od 70 %);
  • gospodarske družbe, ki opravljajo dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti (finančna in zavarovalna dejavnost), in imajo več kot 10 zaposlenih;
  • tuje diplomatsko predstavništvo ali konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvu mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Sloveniji.

Glede na to, da podjetja v določenih sektorjih gospodarstva torej ne morejo biti upravičenci, gre pri ukrepu za državno pomoč, ki jo Republika Slovenija lahko dodeli le skladno s predpisi EU in po predhodni odobritvi Evropske komisije. Iz javno dostopnih podatkov Evropska komisija do 30. 11. 2020 še ni odobrila tega ukrepa državne pomoči. Do odobritve sheme Evropske komisije torej svetujemo previdnost, saj se je v preteklih PKP-jih že izkazalo, da so se predpisi spreminjali tudi zaradi naknadnega zagotavljanja skladnosti s predpisi EU o državnih pomočeh.

2. Kaj so nekriti fiksni stroški

PKP6 ne poda jasne definicije nekritih fiksnih stroškov. Nekaj pomoči pri razlagi pojma daje Sporočilo Komisije – Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19, kot je bil spremenjen dne 3. 4. 2020, 8. 5. 2020, 29. 6. 2020 in 13. 10. 2020 (»Začasni okvir«), ki je relevanten za razlago PKP6, saj Republika Slovenija ta ukrep izvaja na njegovi podlagi (na podlagi dela 3.12 Začasnega okvira). Ta v točki c. odstavka 87 določa: »Nekriti fiksni stroški so fiksni stroški, ki so jih imela podjetja v upravičenem obdobju in  jih ne krije prispevek iz dobička (tj. prihodki minus spremenljivi stroški) v istem obdobju ter se ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanje, začasni ukrepi pomoči, ki jih zajema to sporočilo, ali podpora iz drugih virov«. Glede na to se zdi, da po vsebini fiksni stroški niso posebej omejeni in omogočajo podjetjem, da uveljavljajo različne fiksne stroške, relevantne za njihov konkretni primer (npr. stroške najemnin, amortizacije, določeni obratovalni stroški, obresti, stroški dela).

Fiksni stroški se glede na pojasnila iz Začasnega okvira štejejo za nekrite, če jih ne pokriva razlika med prihodki in spremenljivimi stroški v istem obdobju, ter če niso pokriti iz drugih virov. Pri tem ostaja odprto vprašanje, katere vire bo mogoče šteti med »druge vire«. Podjetje, ki že uveljavlja delovnopravne ukrepe državnih pomoči (npr. glede začasnega čakanja na delo), tako stroške dela že ima (delno) krite iz drugega vira državne pomoči. Vprašanje pa npr. ostaja tudi, ali se fiksni stroški štejejo za nekrite, če jih je mogoče pokriti na primer s preteklimi prenesenimi dobički. Glede na to, da se v predpisih EU o državnih pomočeh šteje državna pomoč kot skrajno sredstvo, je verjetno, da se pojem nekritih fiksnih stroškov razlaga ozko.

Poleg tega menimo, da je predpogoj kritja fiksnih stroškov upravičencem dejstvo, da je podjetje utrpelo neto izgubo v obdobju med 1. 10. 2020 in 31. 12. 2020. Takšna zahteva namreč izhaja iz Začasnega okvira, iz PKP6 pa le posredno (prek sklicev na čisto neto izgubo, kot se ugotavlja skladno s postavkami AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020, pri deležu povračila stroškov). Menimo, da bo treba PKP6 v tem delu razlagati skladno z Začasnim okvirom.

Upravičeno obdobje za povračilo nekritih fiksnih stroškov je trenutno torej (le) tri mesečno obdobje, od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020. Zakon dopušča možnost njegovega podaljšanja za še šest mesecev s sklepom Vlade RS. Vlada RS je s Sklepom  o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 upravičeno obdobje podaljšala do 31. 3. 2021.

3. Kakšen je izračun državne pomoči?

Znesek nekritih fiksnih stroškov določi dvostopenjsko, z upoštevanjem dovoljenih kapic pomoči, ki potencialno zahtevajo korekcijo še v tretji fazi izračuna.

Prva stopnja preračuna določa višino ocenjenih nekritih fiksnih stroškov skladno s PKP6:

  • v primeru upada prihodkov za več kot 70 %, so nekriti fiksni stroški ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 % letnih prihodkov leta 2019;
  • v primeru upada med 30 in 70 % pa v višini ene dvanajstine 7,2, % letnih prihodkov leta 2019.

Določene posebnosti veljajo za podjetja, ki v celotnem letu 2019 še niso poslovala.

S PKP7 je dopolnjen postopek ugotavljanja upada prihodkov od prodaje. Poleg obstoječega načina primerjave dejanskih zneskov prihodkov se lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Druga stopnja pa glede na PKP6 določa delež povračila nekritih fiksnih stroškov s strani Republike Slovenije:

  • v primeru upada prihodkov od prodaje v obdobju od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 v primerjavi s prihodki v enakem obdobju v letu 2019 za več kot 70 %, znaša višina nekritih fiksnih stroškov 1,2 % letnih prihodkov za leto 2019;
  • v primeru upada prihodkov od prodaje v obdobju od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 v primerjavi s prihodki v enakem obdobju v letu 2019 med 30 % in 70 %, znaša višina nekritih fiksnih stroškov 0,6 % letnih prihodkov za leto 2019.

PKP6 določa tudi tri absolutne omejitve zneska pomoči, in sicer:

  • omejitev do zneska 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, za družbe, katerim prihodki od prodaje so upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
  • omejitev 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, za družbe, katerim prihodki od prodaje so upadli za več kot 70 odstotkov ter
  • 70 odstotkov neto izgube (izračunano v postavki AOP 187 ali AOP 183 po pravilih računovodenja in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (izračunano v postavki AOP 187 ali AOP 183 po pravilih računovodenja in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.

Pri preračunu zgoraj navedenih omejitev velja nižji od obeh izračunanih zneskov (če je na primer preračun na podlagi neto izgube nižji od upravičenosti do pomoči glede na upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju, se kot najvišji znesek upošteva preračun neto izgube in obratno).

Poleg zgoraj navedenega je potrebno omeniti tudi omejitve na podlagi Začasnega okvirja, ki so vključene tudi v zakon. Za subjekte, ki so bili registrirani pred 1. 10. 2019, skupaj prejeta državna pomoč (vključno z drugimi viri prejetih državnih pomoči, kot na primeru državna pomoč iz naslova nadomestil za čakanje, prejeta na podlagi predhodnih PKP-jih itd. ) ne sme presegati 3.000.000 EUR. Za subjekte, ki so bili registrirani med 1. 10. 2019 in 1. 9. 2020 pa skupni zneski državne pomoči ne smejo presegati 800.000 EUR.

Znesek državne pomoči iz naslova povračila nekritih fiksnih stroškov bo treba torej v tretji fazi po potrebi prilagoditi na zgoraj omenjene tri vrste kapic.

4. Kakšen je izračun povprečnega števila zaposlenih?

S spremembo PKP7 je uveljavljen nov način preračuna najvišjih omejitev državne pomoči in nov način upada prihodkov od prodaje – glede na povprečno število zaposlenih. Povprečno število zaposlenih se izračuna glede na število ur v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. Izračuna se kot število delovnih ur v obdobju med 1. 12. 2019 in 30. 11. 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje.

FURS v zvezi s tem preračunom pojasnjuje, da se v ta preračun štejejo vse plače in nadomestila, ki jih izplača delodajalec, ne glede na to, ali so mu bila morebiti kasneje povrnjena iz javnih sredstev. FURS prav tako pojasnjuje, da se v preračun štejejo tudi ure čakanja na delo, za katere so delavci prejeli nadomestilo s strani delodajalca, vključno z urami, za katere nadomestilo je bilo delodajalcu refundirano na podlagi pomoči po PKP zakonodaji. Prav tako se v preračun štejejo ure bolniške odsotnosti, za katere je delodajalec prejel povračilo nadomestila.

5. Kakšen je postopek in kako je z izplačilom državne pomoči?

Vsak upravičenec mora za izplačilo državne pomoči predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS, in sicer najkasneje do 31. 12. 2020.

FURS bo opravil posamezna izplačila vsakega 20. v mesecu, prvo pomoč, za katero bodo upravičenci predložili izjave v mesecu novembru in decembru 2020, pa bo FURS opravil izplačilo 20. 1. 2021. Če torej obdobje upravičenja do pomoči ne bo podaljšano (zakon dopušča možnost njegovega podaljšanja za šest mesecev s sklepom Vlade RS), bo FURS vso državno pomoč iz tega naslova izplačal 20. 1. 2021.

Pomoč se sicer dodeli na podlagi ocene upravičenca samega, vendar se bo upravičenost do državne pomoči naknadno preverjala na podlagi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov. Če bo prejeta državna pomoč presegala znesek, kot bi ga bil posameznem upravičenec upravičen prejeti, bo prejeto državno pomoč potrebno vrniti.

6. Kakšen je postopek, če je družba za preteklo obdobje že oddala izjavo, vendar bi bila na podlagi določb PKP7 upravičena do višje državne pomoči?

Spremembe PKP7 lahko veljajo tudi retroaktivno, torej za že podane izjave, če so določbe PKP7 za upravičenca ugodnejše v primerjavi z določbami PKP6. Rok za predložitev izjave v primeru popravljanja že podane izjave za preteklo obdobje je 15 dni po uveljavitvi PKP7.

Tisti upravičenci, ki so izjavo za povrnitev dela nekritih stroškov že vložili, ne potrebujejo vložiti nove izjave na podlagi PKP7, če ta zanje ne določa ugodnejših pogojev. Prav tako ni potrebno predložiti popravka že vložene izjave v primeru upravičenosti do najvišje pomoči  – v višini 2.000 EUR na zaposlenega na mesec (torej v primeru, če upad prihodkov od prodaje presega 70 odstotkov na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi, vloženi na podlagi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejše od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 ter ni omejitev najvišjega zneska pomoči zaradi omejitev glede neto izgube). Ta sprememba se bo namreč upoštevala po uradni dolžnosti.

Tiste upravičence, ki so na podlagi PKP7 upravičeni do ugodnejših pogojev dodelitve te državne pomoči v primerjavi s PKP6 FURS na svoji spletni strani opozarja, naj na portalu eDavki uporabijo možnost »popravek« in naj NE stornirajo izjave, ki so ji podali na podlagi PKP6. Izjavo za preteklo obdobje lahko prvič predložijo tudi upravičenci, ki so do te državne pomoči upravičeni šele na podlagi PKP7. Določbe PKP7 bodo ugodnejše predvsem za tiste upravičence:

  • ki bodo lahko za izračun v skladu z metodologijo novega člena 5 PKP6 za izračun upoštevali povprečno število zaposlenih namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge,
  • ki bodo lahko upad prihodkov od prodaje ugodneje preračunali na podlagi nove metodologije glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

7. Kako je z vračilom preveč prejete državne pomoči?

Ker se državna pomoč iz naslova kritja dela fiksnih stroškov pridobi na podlagi ocene vsakega posameznega upravičenca, že zakon predvideva, da bo lahko prišlo do situacije, ko posamezen upravičenec naknadno ugotovi, da je na podlagi dejanskih računovodskih izkazov prejel previsok znesek državne pomoči. Podjetja morajo torej upoštevati, da bodo torej v vsakem primeru relevantni dejansko nastali fiksni stroški oz. njihov nekrit del, ki jih bo treba dokazovati (npr. s potrjenimi / revidiranimi računovodskimi izkazi ali z drugimi dokazili), in ne njihova ocena.

PKP6 razlikuje med posledicami v primeru, ko (i) upravičenec sam ugotovi neskladnosti med ocenami in dejansko nastalimi stroški in sporoči FURS, da je prejel previsok znesek državne pomoči iz tega naslova, ter (ii) tistim, ki tega ne stori.

Če namreč upravičenec, ki je uveljavil državno pomoč, naknadno ugotovi, da pogojev za državno pomoč ni izpolnjeval ali če je zahteval previsok znesek državne pomoči, mora o tem obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, neupravičeno državno pomoč pa mora vrniti v roku 30 dni od prejete odločbe. V takšnem primere se od državne pomoči ne plača nobenih obresti. Če državna pomoč ni sporočena FURS kot opisano zgoraj, od zgoraj navedenega roka pričnejo teči zamudne obresti.

Nadzorni organ nad uveljavljanjem pravic iz tega ukrepa državnih pomoči je FURS, ki za postopek nadzora ravna smiselno po zakonu o davčnem postopku.

II. Ukrep oprostitve plačila celotne ali dela najemnine, kadar je lastnik država ali samoupravna lokalna skupnost

Člen 62 Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (»ZSPDSLS-1«) določa, da se lahko da nepremično premoženje države ali samoupravne lokalne skupnosti v najem po ocenjeni vrednosti. Člen 42 ZSPDSLS-1 določa, da se dajanje nepremičnega premoženja v najem pod ocenjeno vrednostjo šteje za državno pomoč.

Ne glede na navedeno omogoča člen 94 PKP6 odstop od teh pravil v obdobju, ko je bilo zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti najemnikom onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, oziroma najemnikom ni bilo dopustno opravljati gospodarske dejavnosti.

1. Kdo je do ukrepa upravičen in za katero obdobje?

Upravičenci so samo najemniki poslovnih stavb in poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti.

Upravičeno obdobje je trajanje razglašene epidemije COVID-19 oziroma obdobje, ko opravljanje dejavnosti v skladu s sprejetimi predpisi ni bilo dopustno opravljati gospodarske dejavnosti, to je od vključno 19. 10. 2020 dalje.

2. Kakšni so pogoji za pridobitev te državne pomoči?

Pogoji so naslednji in morajo biti vsi izpolnjeni (kumulativno):

  • upravičeni so samo najemniki, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, oziroma jim ni bilo dopustno opravljati gospodarske dejavnosti;
  • najemnik na dan 31. 12. 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v točki 18 člena 2 Uredbe 651/2014/EU;
  • skupni znesek vseh državnih pomoči v skladu s točko 3.1. Začasnega okvira ne presega 800.000 EUR (oziroma 120.000 EUR, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva ali akvakulture, oziroma 100.000 EUR, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov), vsi zneski pa predstavljajo bruto zneske, pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
  • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega 800.000 EUR.

Zakon poleg gornjih pogojev določa še enega v zvezi s t. i. de minimis pomočmi ter državnimi pomočmi po Uredbi o skupinskih izjemah. Po našem mnenju se ta zadnja alineja člena 94(2) zakona ne more razlagati na način, da konkreten ukrep ni izključen iz dodelitve sistema de minimis oziroma pomoči na podlagi Uredbe o skupinskih izjemah, ampak gre za nomotehnično napačno umeščeno alinejo. Po našem mnenju se omenjena alineja razlaga na način, da je mogoče za to državno pomoč pridobiti tudi državno pomoč na podlagi sistema de minimis ali pa na podlagi Uredbe o skupinskih izjemah. Tako po našem mnenju zadnja alineja člena 94(2) PKP6 dejansko sploh ne pomeni pogoja za pridobitev te državne pomoči, kljub uvrščenosti med pogoje.

3. Kakšen je postopek pridobitve državne pomoči?

Zaenkrat je v PKP6 prevideno zgolj, da o upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela odloča predstojnik ali predstojnica upravljalca, oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.

Sam postopek pa s PKP6 ni določen, ampak je predvideno, da minister, pristojen za sistemom urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države ali samoupravne lokalne skupnosti, s pravilnikom določi postopek, način odločanja in zahtevano dokumentacijo. Takšnega pravilnika v času priprave tega prispevka še nismo zasledili.

***

Za več vprašanj v zvezi s tem smo z veseljem na voljo.