Sprejet je bil Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) (POSODOBLJENO 30. 3. 2020)
Državni zbor je sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) (»Zakon«) zaradi preprečevanja likvidnostnih težav podjetij, ki so dolžniki bank. Z njim se želi predvsem zagotoviti ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji zaradi posledic epidemije virusa SARS-CoV-2.
(OPOMBA 1: To je posodobljena različica prispevka, ki je bil objavljen dne 18 .3 .2020 in je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/v-pripravi-je-zakon-o-interventnem-ukrepu-odloga-placila-obveznosti-kreditojemalcev/.)
(OPOMBA 2: Zakon je bil spremenjen s sprejemom ZIUZEOP (t. i. Mega korona zakona), ki je začel veljati 11. 4. 2020. O spremembah na podlagi ZIUZEOP smo pisali v prispevku, ki je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/pregled-pomembnejsih-dolozb-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo-mega-korona-zakon/. V povzetku: s sprejemom ZIUZEOP je bilo v Zakonu določeno, da se (1) poleg končne zapadlosti kreditne pogodbe podaljša tudi zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe in (2) v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.)
(OPOMBA 3: Zakon je bil dodatno spremenjen s sprejemom ZIUZEOP-A (novele t. i. Mega korona zakona), ki je začel veljati 1. 5. 2020. O spremembah na podlagi ZIUZEOP-A smo pisali v prispevku, ki je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/odlog-placila-obveznosti-kreditojemalcev-v-luci-zadnjih-sprememb-in-dopolnitev-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo/. ZIUZEOP-A prinaša predvsem spremembe glede ureditve poroštvene obveznosti Republike Slovenije banki (ali hranilnici) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev po ZIUOPOK.)
Skladno z Zakonom, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 28. 3. 2020 in je začel veljati 29. 3. 2020 ter bo prenehal veljati 18 mesecev od prenehanja razlogov za sprejetje ukrepa (kar bo ugotovila Vlada Republike Slovenije s sklepom), lahko banke odobrijo odlog plačila obveznosti (le) subjektom, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.
Interventni ukrep se nanaša na enostranski odlog plačila obveznosti (če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katere kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo) za obdobje 12 mesecev po uveljavitvi Zakona. Banka in kreditojemalec se lahko sporazumeta tudi za drugačen, za kreditojemalca bolj ugoden odlog.
Odlog plačila po tem Zakonu pomeni:
(i) Prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
(ii) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.
(iii) Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.
(iv) Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
Odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb velja tudi za nova posojila, ki bodo odobrena v obdobju veljavnosti Zakona.
Kreditojemalec mora na banko vložiti vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, in sicer najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Vsebina vloge je predpisana upoštevaje predvsem velikost družbe ter specifične situacije dejavnosti.
V vlogi mora gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter tudi vsaka fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ugotoviti in utemeljiti, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge javne dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko. V ta namen mora predložiti opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma da je na dan vložitve vloge za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v situaciji, ko ji je odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
Poslovni položaj mora še posebej utemeljiti gospodarska družba, ki se skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe. Ker se za velike družbe pričakuje, da imajo vzpostavljene ustreznejše varovalke za varovanje likvidnosti, morajo še posebej utemeljiti, da bi plačilo obveznosti do bank ogrozilo njihovo solventnost.
Opisa poslovnega položaja kreditojemalca zaradi posledic virusa ter izjave o poravnanih davčnih obveznostih pa ni potrebno prilagati tistim subjektom, katerih dejavnost (prodaja storitve oziroma blaga) je bila zaradi virusa z vladnim ali občinskim odlokom začasno prepovedana.
Kreditojemalec, ki mora pripraviti opis poslovnega položaja, mora tudi enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja.
Posebna (omiljena) ureditev pa velja za fizične osebe, ki morajo v vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zgolj ugotoviti in utemeljiti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti ter v ta namen predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njihov finančni položaj.
Banka, ki kreditojemalcu neutemeljeno ne bi odobrila odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 80.000 EUR do 250.000 EUR.