Nove standardne pogodbene klavzule zahtevajo tudi pravice v korist tretjega
Evropska komisija je v sled zdaj že vsem dobro znani odločitvi Sodišča EU, t.i. Schrems II, s katero je bil razveljavljen Zasebnostni ščit, sprejela nove standardne pogodbene klavzule, ki lahko služijo kot podlaga za prenos osebnih podatkov v tretje države. Veljati so začele s 27. junijem 2021.
V odločitvi o razveljavitvi zasebnostnega ščita je Sodišče EU med drugim izpostavilo tudi pomembnost spoštovanja načela pravne države in možnosti dostopa do pravnega varstva s strani posameznikov v taki tretji državi, na podlagi česar je EDPB (Evropski odbor za varstvo podatkov) izdal obsežna priporočila o tem, kako morajo subjekti, ki podatke prenašajo v tretje države, poskrbeti za njihovo varnost. Priporočila EDPB so izjemno podrobna in za tiste, ki podatke prenašajo v tretje države, tudi izredno (preveč?) stroga. V luči sodbe in priporočil so se »stare« standardne pogodbene klavzule izkazale za neustrezne, zaradi česar je Evropska komisija 4. junija 2021 sprejela nove.
Nove standardne pogodbene klavzule so sestavljene modularno in pogodbenikom omogočajo, da glede na različne situacije in razmerja izberejo ustrezne dele klavzul. Med drugim predvidevajo tudi, da pogodbenika lahko izbereta pravo katere koli države članice EU, pod enim pogojem – to pravo mora omogočati pravice v korist tretjega. V luči slednjega se morajo pogodbeniki prepričati, ali in katere države članice EU takšne pravice omogočajo.
Slovensko pravo, natančneje Obligacijski zakonik (OZ), v posebnem poglavju ureja pogodbe v korist tretjega. Na podlagi 126. člena OZ tretji pridobi lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni drugače dogovorjeno. Omogoča torej pravice v korist tretjega, ki jih le-ta lahko uveljavlja neposredno in (v kolikor ni drugače dogovorjeno) brez omejitev, kar pomeni, da lahko pogodbenika po novih standardnih pogodbenih klavzulah kot pravo, ki se zanje uporablja, izbereta tudi slovensko pravo.
Standardne pogodbene klavzule v novi obliki je že mogoče uporabljati, je pa do 27. 9. 2021 dovoljeno sklepati tudi »stare« standardne pogodbene klavzule. Predvideno je daljše prehodno obdobje (do 27. 12. 2022), po katerem je potrebno preiti na nove standardne pogodbene klavzule – s tem datumom bodo morale biti vse pogodbe prilagojene tem novim klavzulam in uporaba »starih« ne bo več predstavljala veljavne podlage za prenos osebnih podatkov.
