18.10.2017
INTEL
> Intelektualna lastnina

Enotni evropski patent – tako blizu, a vendar tako daleč?

Patentno varstvo je za tehnološki razvoj zelo pomembno, saj kljub siceršnjim pravilom o prosti konkurenci za določen čas na trgu daje monopol nad izumom v zameno za njegovo razkritje. Varstvo patentov in intelektualne lastnine nasploh ima zato že dolgo zgodovino.

Nekoliko krajša, a kljub temu dolga, je zgodovina prizadevanja, da bi bilo patentno varstvo na trgu Evropske unije poenoteno. Čeprav je v Evropi na voljo evropski patent, ki ga podeljuje Evropski patentni urad, tak patent nima enotnega učinka v celotni EU, ampak gre za skupek nacionalnih patentov, ki jim je skupen le omenjeni postopek podelitve. Ureditve patentnega varstva so na splošno rečeno v Evropi podobne, a dovolj različne, da so v različnih državah lahko sprejete različne odločitve o istih vprašanjih. Tudi kadar v različnih državah pristojni organi odločajo enako, mora imetnik patenta, ki varuje isti izum, varstvo uveljavljati v vsaki državi posebej. Oboje negativno deluje na delovanje enotnega evropskega trga.

Prizadevanja za vzpostavitev sistema, ki bi omogočal enotno varstvo – po eni strani na podlagi patenta z enotnim učinkom in po drugi strani z vzpostavitvijo enotnega patentnega sodišča – na območju Evropske unije ali vsaj njenem pretežnem delu, so prišla že zelo daleč, tako daleč, da bi po napovedih dobro obveščenih moral sistem zdaj že delovati. A vendarle še ne deluje in trenutno ni datuma napovedane uveljavitve. Vzrokov za to je več.

Eden od številnih dokumentov, ki so bili sprejeti za vzpostavitev sistema enotnega patenta, je Sporazum o enotnem sodišču za patente. Sporazum je Slovenija ratificirala septembra lani, da bi začel veljati, pa ga mora ratificirati in ratifikacijo notificirati vsaj 13 držav podpisnic, med njimi tudi Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo. Francija je navedeno že izpolnila, zataknilo pa se je pri drugih dveh glavnih akterjih – Nemčiji in Združenem kraljestvu.

V Nemčiji je sporazum trenutno pod drobnogledom nemškega ustavnega sodišča, na pobudo posameznika, ki izpostavlja nasprotovanja sporazuma nemški ustavi. Nemško ustavno sodišče je nemškega zveznega predsednika pozvalo, da zadrži dejanja, potrebna za dokončanje ratifikacije, ki jo je nemški parlament sicer že potrdil. Prvi odzivi poznavalcev pobudi za presojo ustavnosti sporazuma ne pripisujejo bistvenih možnosti za uspeh, kljub temu pa lahko zadeva vsaj časovno dodatno zavleče vzpostavitev sistema enotnega patenta. Precej večja in kompleksnejša neznanka pa je sodelovanje Združenega kraljestva v tem sistemu. Po glasovanju o brexitu je bil celotni sistem enotnega patenta spet postavljen v negotovost in pojavljala so se ugibanja o propadu sistema, v katerega je vtkana pomembna vloga Združenega kraljestva. Nato pa so se karte letos spet nekoliko premešale, saj Združeno kraljestvo kljub formalnemu začetku postopka brexita izraža namen, da bi ne glede na brexit sodelovalo v sistemu enotnega patenta. Združeno kraljestvo je za ta namen sprejelo celo določene ukrepe (Sporazum o enotnem sodišču za patente sicer še ni bil ratificiran).

Dokler je Združeno kraljestvo država članica EU, teoretično zadeva ni problematična (je pa praktično, saj je brexit dejstvo, ki se nezadržno približuje in pomeni negotovost na številnih področjih). Negotove pa so njene nadaljnje možnosti sodelovanja po njenem izstopu. S pravo politično voljo (ki je velika neznanka glede na dosedanja pogajanja o brexitu med Združenim kraljestvom in EU) tako na strani Združenega kraljestva kot tudi članic EU bi to bilo mogoče doseči, vendar v nobenem primeru ne brez posegov v trenutno začrtan sistem.

Po sistemu, kot je trenutno predviden, naj bi sodišče, ki bi na prvi stopnji odločalo o kršitvah in razveljavitvah patentov, imelo sedež v Parizu, Londonu in Münchnu. V zvezi s problematiko brexita se pojavljajo vprašanja, ali sedež sodišča iz Londona, kjer naj bi se odločalo o patentih, med drugim s področja kemije in farmacije, prestaviti na teritorij (druge) države EU. Čeprav bo sedež sodišča v omenjenih treh mestih, bodo oddelki sodišča locirani tudi drugje.

Države, ki sodelujejo v sistemu, tudi Slovenija, se lahko odločijo za ustanovitev lokalnih oddelkov sodišča v svoji državi. Po zadnjem objavljenem poročilu medresorske delovne skupine za enotni patentni sistem slovenski vladi iz marca letos je Slovenija trenutno naklonjena temu, da bi ustanovila takšen lokalni oddelek. V ustanovitvi lokalnega oddelka sodišča medresorska delovna skupina vidi prednosti za slovensko gospodarstvo in slovenske stranke (kot so dostopnost, nižji stroški za stranke, uporaba slovenskega jezika v postopku, slovenski sodnik v senatu, specializirano sodišče v Republiki Sloveniji, povečanje in ohranjanje znanja na področju patentov). Že po samem besedilu sporazuma pa naj bi bil v Ljubljani (in Lizboni) sedež centra za mediacijo in arbitražo za patente.

V zvezi z vzpostavitvijo sistema enotnega patenta obstaja torej še veliko neznank – ali bo sistem sploh začel delovati in kdaj, katere države bodo v njem sodelovale, in podobno. Upanje vendarle ostaja, in četudi bodo prostori v Londonu, že pripravljeni, da bodo v njih zaživeli oddelki enotnega sodišča za patente, ostali prazni, Združeno kraljestvo pa zunaj EU in enotnega patenta, bo v preostalih članicah EU treba razmisliti o takih spremembah sporazuma, ki bi kar najbolj ohranile predvideni sistem.