28.3.2023
ENERG
> Energetika

Ključne novosti predloga Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe

Sodobna energetska infrastruktura je bistvena za integriran trg z energijo v Evropski Uniji in za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, saj Evropski Uniji omogoča, da doseže svoje širše podnebne in energetske cilje.

1. Uvod

Evropska Unija že leta spodbuja pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije (tudi »OVE«) in države članice tudi zavezuje k doseganju določenih ciljev. Cilj Republike Slovenije do leta 2020 je bil 25 % obnovljivih virov energije v končni porabi energije, do leta 2030 pa je cilj vsaj 27 %. Ti cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije1 v okviru paketa »Pripravljeni na 55«2 še zviševali, zato moramo nujno narediti pomembne in velike korake v to smer.

Svet Evropske Unije je z namenom doseganja tovrstnih ambicioznih ciljev z Uredbo Sveta (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov3 (»Uredba Sveta (EU) 2022/2577«) sprejel ciljno usmerjene ukrepe, katerih namen je v kratkem času pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije v Evropski Uniji, med drugim s hitrim uvajanjem novih naprav za obnovljive vire energije.4

Pomembne ovire pri povečevanju števila naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v Republiki Sloveniji trenutno izhajajo (tudi) iz obstoječe zakonodaje, ki ureja prostorsko načrtovanje in dovoljevanje, pa tudi iz številnih okoljevarstvenih predpisov. Namen nove predlagane zakonodaje je omiliti te ovire, in z določenimi posegi v obstoječo zakonodajo (oziroma z določitvijo izjem od le-te) omogočiti lažje umeščanje naprav OVE v prostor.5

Predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (»Zakon o umeščanju naprav«)6 tako stremi k spodbujanju zanesljivosti oskrbe, njegov namen pa je predvsem spodbuditev razvoja obnovljivih virov energije z umestitvijo naprav za izrabo sončne in vetrne energije ter doseganje ciljev podnebno nevtralne družbe.7

2. Pojem zanesljivosti oskrbe

Mednarodna agencija za energijo (ang. International Energy Agency oziroma IEA) je pojem zanesljivosti oskrbe na evropskem energetskem trgu opredelila kot »neprekinjeno razpoložljivost virov energije po dostopni ceni«. Zanesljiva oskrba v svojem bistvu pomeni, da lahko odjemalci pridobijo električno energijo določene kakovosti, ko jo potrebujejo, po cenah, ki odražajo stroške in so pregledne.8

3. Katere so ključne novosti Uredbe Sveta (EU) 2022/2577?

Pospešen prehod na čisto energijo je na ravni Evropske Unije nedavno začrtala Uredba Sveta (EU) 2022/2577, ki se uporablja 18 mesecev od začetka njene veljavnosti (tj. dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije (30. 12. 2022)). Ta med drugim vzpostavlja začasna izredna pravila za pospešitev postopka izdaje dovoljenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov9; omogoča, da države članice ohranijo možnost dodatnega skrajšanja rokov za postopek izdaje dovoljenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter uvaja izpodbojno domnevo, da so projekti na področju energije iz obnovljivih virov10 v prevladujočem javnem interesu, služijo javnemu zdravju in varnosti, razen če obstajajo jasni dokazi, da imajo ti projekti velike škodljive vplive na okolje, ki jih ni mogoče ublažiti ali izravnati.11

Uredba Sveta (EU) 2022/2577 določa tudi, da morajo imeti države članice možnost, da uvedejo izvzetja iz nekaterih obveznosti presoje za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Da bi se lahko ta izvzetja uvedla, se mora projekt nahajati na območju, ki je predvideno za energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa mora biti za tako območje izvedena strateška presoja vplivov na okolje.12

4. Kaj predvideva predlog Zakona o umeščanju naprav?

Nekatere pomembne predvidene novosti Zakona o umeščanju naprav so na primer:

4.1 Določitev območij prednostnega umeščanja obnovljivih virov energije

Z namenom preprečitve dolgotrajnih in kompleksnih administrativnih postopkov umeščanja v prostor in dovoljevanja, naj bi Vlada sprejela akcijska programa za izvajanje Strategije prostorskega razvoja, v katerih bo opredelila prednostna območja za postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije in z izrabo vetrne energije. Prednostna območja bodo na podlagi predhodno izvedene študije prepoznana kot primerna za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn.13

4.2. Domneva javnega zdravja in varnosti

Iz predloga Zakona o umeščanju naprav izhaja, da se v primeru načrtovanja, postavitve in obratovanja naprav oziroma objektov za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne in vetrne energije, tehnične opreme, potrebne za njihovo delovanje, naprav za shranjevanje energije ter priključkov na omrežje, domneva, da so v interesu javnega zdravja in varnosti in da se izvajajo iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa.14

4.3 Pospešitev postopkov umeščanja v prostor in izdaje dovoljenj

Postopek celovite presoje vplivov na okolje sme skladno s predlogom Zakona o umeščanju naprav trajati največ šest mesecev od predložitve okoljskega poročila ministrstvu. V šest mesečno obdobje, se ne všteva obdobje, ko naročnik prostorskega akta dopolnjuje oziroma spreminja vsebino prostorskega akta, okoljsko poročilo in/ali strokovne podlage prostorskega akta.15

Za spremembo prostorskega izvedbenega akta, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, bo predvidoma veljalo, da se le-ta ne izvede, če so za načrtovane posege za postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije določeni novi ali drugačni prostorski izvedbeni pogoji, ki sledijo zadnjemu stanju tehnike, in glede na prostorski akt, ki se spreminja, niso predvideni drugačni ali novi posegi v okolje ali če gre za manjše spremembe lokacije posamezne naprave.16

V območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je bil v času uveljavitve tega zakona že v veljavi ali je bila zanj že zaključena faza javne razgrnitve, bo prav tako predvidoma dopustna postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje, tudi, če te v prostorskem aktu niso bile načrtovane, s prostorskim aktom pa se urejajo prostorske ureditve državnega pomena, torej prometna infrastruktura, energetska infrastruktura ali vodna infrastruktura.17

4.4 Vpliv na druge države članice Evropske Unije

Skladno s predlogom Zakona o umeščanju naprav velja, da na okolje v drugi državi članici ali podpisnici Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (tudi Konvencija iz Espooja) ne vpliva pomembno izvedba prostorskega akta, s katerim se načrtuje postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije, pri čemer se nobena naprava za izrabo vetrne energije ne sme načrtovati v območju, ki sega 1 km od državne meje.18

Glede na stopnjo povezanosti energetskih trgov Unije namreč velja, da bi moralo kakršno koli povečanje uvedbe energije iz obnovljivih virov v državi članici koristiti tudi drugim državam članicam v smislu zanesljivosti oskrbe in nižjih cen.19

4.5 Druge predvidene novosti

4.5.1 Vzpostavitev »regulatornih peskovnikov«

Ker je raziskovanje pridobivanja električne in druge energije iz OVE v konstantnem razvoju, lahko v prihodnosti pričakujemo nove tehnologije, ki jih današnja zakonodaja še ne ureja. Za inovativne projekte s tega področja bo tako ob izpolnjevanju zakonskih pogojev mogoče dobiti odločbo, ki dovoljuje »regulatorni peskovnik« oziroma »odstop od veljavnih predpisov«, katero bo izdalo ministrstvo, pristojno za energijo po predhodni pridobitvi soglasja drugih pristojnih ministrstev in organizacij. Odločba bo časovno omejena, v njej pa bodo natančno določeni pogoji in obseg dovoljenega odstopa od veljavnih predpisov izključno za namen izvedbe prijavljenega projekta.20

4.5.2 Omogočanje dopustne spremljajoče rabe

Predlog Zakona o umeščanju naprav sledi usmeritvam na ravni EU21, ki spodbujajo sprejem ureditve glede več vrst rabe prostora. Ta predstavlja možnost spremljajoče energetske rabe prostora za postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije, v prostoru, katerega osnovni namen (oziroma osnovna namenska raba) je sicer drugačna. Sočasno rabo zemljišč tudi za druge namene predlog Zakona o umeščanju naprav poimenuje »dopustna spremljajoča raba«, pri čemer je ključno, da gre za rabo prostora, ki pomembno ne otežuje osnovne namenske rabe prostora; ki omogoča, da zemljišče hkrati služi osnovnemu namenu in spremljajoči rabi, katere namen je doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije in je dopustna v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja prostor oziroma predpisi sprejetimi na njuni podlagi22. Kot ideja se pojavljajo na primer sončne elektrarne kot zaščitne »strehe« proti toči nad polji ali sadovnjaki, pa sončne elektrarne nad umetnimi jezeri, ki bi hkrati zmanjševale izhlapevanje vode in podobno.

4.5.3 Spremembe in dopolnitve obstoječe zakonodaje

S sprejemom predloga Zakona o umeščanju naprav bo prišlo do sprememb in dopolnitev Zakona o cestah23, Zakona o vodah24, Zakona o rudarstvu25, Zakona o kmetijskih zemljiščih26, Zakona o gozdovih27 in Zakona o varstvu okolja28. Gre predvsem za določbe, ki urejajo dovolitev gradnje naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s spremljajočo tehnično opremo, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje na cestnih zemljiščih javnih cest, na vodnem in priobalnem zemljišču, na območju pridobivalnega prostora oziroma preko njega ter na območjih kmetijskih zemljišč. Postavitev naprav na teh površinah predstavlja velik neizkoriščen potencial in je dopustna ob upoštevanju specifičnih pogojev narave posameznega zemljišča.29

4.5.4 Pospešitev postopkov umeščanja v prostor in izdaje dovoljenj

Postopek celovite presoje vplivov na okolje sme skladno s predlogom Zakona o umeščanju naprav trajati največ šest mesecev od predložitve okoljskega poročila ministrstvu. V šest mesečno obdobje, se ne všteva obdobje, ko naročnik prostorskega akta dopolnjuje oziroma spreminja vsebino prostorskega akta, okoljsko poročilo in/ali strokovne podlage prostorskega akta.

Za spremembo prostorskega izvedbenega akta, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, bo predvidoma veljalo, da se le-ta ne izvede, če so za načrtovane posege za postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije določeni novi ali drugačni prostorski izvedbeni pogoji, ki sledijo zadnjemu stanju tehnike, in glede na prostorski akt, ki se spreminja, niso predvideni drugačni ali novi posegi v okolje ali če gre za manjše spremembe lokacije posamezne naprave.

V območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je bil v času uveljavitve tega zakona že v veljavi ali je bila zanj že zaključena faza javne razgrnitve, bo prav tako predvidoma dopustna postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje, tudi, če te v prostorskem aktu niso bile načrtovane, s prostorskim aktom pa se urejajo prostorske ureditve državnega pomena, torej prometna infrastruktura, energetska infrastruktura ali vodna infrastruktura.

4.4. Vpliv na druge države članice Evropske Unije

Skladno s predlogom Zakona o umeščanju naprav velja, da na okolje v drugi državi članici ali podpisnici Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (tudi Konvencija iz Espooja) ne vpliva pomembno izvedba prostorskega akta, s katerim se načrtuje postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije, pri čemer se nobena naprava za izrabo vetrne energije ne sme načrtovati v območju, ki sega 1 km od državne meje.

Glede na stopnjo povezanosti energetskih trgov Unije namreč velja, da bi moralo kakršno koli povečanje uvedbe energije iz obnovljivih virov v državi članici koristiti tudi drugim državam članicam v smislu zanesljivosti oskrbe in nižjih cen.

4.5 Druge predvidene novosti

4.5.1 Vzpostavitev »regulatornih peskovnikov«

Ker je raziskovanje pridobivanja električne in druge energije iz OVE v konstantnem razvoju, lahko v prihodnosti pričakujemo nove tehnologije, ki jih današnja zakonodaja še ne ureja. Za inovativne projekte s tega področja bo tako ob izpolnjevanju zakonskih pogojev mogoče dobiti odločbo, ki dovoljuje »regulatorni peskovnik« oziroma »odstop od veljavnih predpisov«, katero bo izdalo ministrstvo, pristojno za energijo po predhodni pridobitvi soglasja drugih pristojnih ministrstev in organizacij. Odločba bo časovno omejena, v njej pa bodo natančno določeni pogoji in obseg dovoljenega odstopa od veljavnih predpisov izključno za namen izvedbe prijavljenega projekta.

4.5.2 Omogočanje dopustne spremljajoče rabe

Predlog Zakona o umeščanju naprav sledi usmeritvam na ravni EU , ki spodbujajo sprejem ureditve glede več vrst rabe prostora. Ta predstavlja možnost spremljajoče energetske rabe prostora za postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne ali vetrne energije, v prostoru, katerega osnovni namen (oziroma osnovna namenska raba) je sicer drugačna. Sočasno rabo zemljišč tudi za druge namene predlog Zakona o umeščanju naprav poimenuje »dopustna spremljajoča raba«, pri čemer je ključno, da gre za rabo prostora, ki pomembno ne otežuje osnovne namenske rabe prostora; ki omogoča, da zemljišče hkrati služi osnovnemu namenu in spremljajoči rabi, katere namen je doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije in je dopustna v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja prostor oziroma predpisi sprejetimi na njuni podlagi. Kot ideja se pojavljajo na primer sončne elektrarne kot zaščitne »strehe« proti toči nad polji ali sadovnjaki, pa sončne elektrarne nad umetnimi jezeri, ki bi hkrati zmanjševale izhlapevanje vode in podobno.

4.5.3 Spremembe in dopolnitve obstoječe zakonodaje

S sprejemom predloga Zakona o umeščanju naprav bo prišlo do sprememb in dopolnitev Zakona o cestah, Zakona o vodah, Zakona o rudarstvu , Zakona o kmetijskih zemljiščih , Zakona o gozdovih in Zakona o varstvu okolja . Gre predvsem za določbe, ki urejajo dovolitev gradnje naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s spremljajočo tehnično opremo, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje na cestnih zemljiščih javnih cest, na vodnem in priobalnem zemljišču, na območju pridobivalnega prostora oziroma preko njega ter na območjih kmetijskih zemljišč. Postavitev naprav na teh površinah predstavlja velik neizkoriščen potencial in je dopustna ob upoštevanju specifičnih pogojev narave posameznega zemljišča.

4.5.4 Poenostavljeno vročanje v postopku izdaje soglasja za priključitev sončnih in veternih elektrarn na omrežje

Predlog Zakona o umeščanju naprav želi z namenom pospešitve postopkov poenostaviti tudi način vročanja v postopku izdaje soglasja za priključitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne in vetrne energije. Vročanje bo predvidoma mogoče tudi po navadni fizični ali elektronski pošti, pri čemer bo vročitev veljala za opravljeno peti dan od dneva odpreme. Če bo stranka s tem soglašala, bo omogočena vročitev z vročanjem v »navadni« (in ne varni) elektronski predal.30

5. Sklep

Ker je ustrezna energetska infrastruktura nujen element učinkovitega trga z energijo, so tovrstni ukrepi na evropski in nacionalni ravni kjučnega pomena. Z napredkom energetske infrastrukture se namreč izboljša stabilnost energetskega sistema ter omogoči vključevanje različnih virov energije. Pospešeno uvajanje obnovljivih virov tako ne spodbuja le zanesljivosti oskrbe z energijo, vendar hkrati zmanjšuje nestanovitnost trga, omogoča trajnostno energijo po dostopnih cenah, tehnološki razvoj ter inovacije.31

Zaradi posegov v obstoječo, zlasti okoljevarstveno zakonodajo, je pričakovati številne pripombe in predloge k trenutnemu predlogu Zakona o umeščanju naprav. Kljub temu je, zlasti zaradi ciljev, ki nam jih zastavlja EU, ter predvsem čimprejšnjega doseganja zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je hkrati tudi trajnostna, pomembno, da je zakon čimprej sprejet.


Literatura in viri

  1. Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82)
  2. »Fit for 55« je paket sprememb EU zakonodaje, ki vsebuje revizijo EU zakonodaje na področju podnebja, energije in prometa, da bi sedanje zakone uskladila z ambicijami za leti 2030 in 2050, vsebuje pa tudi številne nove pobude.
  3. Uredba Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov.
  4. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, 3. uvodna določba.
  5. Novi Zakon o umeščanju naprav tako med drugim posega v določbe Zakona o cestah, Zakona o rudarstvu, Zakona o vodah, Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o gozdovih ter Zakona o varstvu okolja.
  6. Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predlog za javno obravnavo, september 2022, EVA 2022-2430-0081.
  7. si. Predstavitev predloga Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Dostopno nahttps://www.gov.si/dogodki/2023-01-27-predstavitev-predloga-zakona-o-umescanju-naprav-za-proizvodnjo-elektricne-energije-iz-obnovljivih-virov-energije// (5. 3. 2023).
  8. org. Energy security. Dostopno na: https://www.iea.org/topics/energy-security
  9. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, člen 1.
  10. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, 19. uvodna določba.
  11. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, 8. uvodna določba.
  12. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, 6. uvodna določba.
  13. Člen 3 predloga Zakona o umeščanju naprav.
  14. Člen 6 predloga Zakona o umeščanju naprav
  15. Člen 10 predloga Zakona o umeščanju naprav.
  16. Člen 12 predloga Zakona o umeščanju naprav.
  17. Člen 7 predloga Zakona o umeščanju naprav.
  18. Člen 11 predloga Zakona o umeščanju naprav.
  19. Uredba Sveta (EU) 2022/2577, 21. uvodna določba.
  20. Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predlog za javno obravnavo, september 2022, EVA 2022-2430-0081, stran 5.
  21. Priporočilo Evropske komisije o pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in poenostavitvi sklepanja pogodb o nakupu električne energije z dne 18.05.2022
  22. Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predlog za javno obravnavo, september 2022, EVA 2022-2430-0081, stran 5.
  23. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 s spremembami, »ZCes-2«).
  24. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spremembami, »ZV-1«).
  25. Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 s spremembami, »ZRud-1«).
  26. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 s spremembami, »ZKZ«).
  27. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami, »ZG«).
  28. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami, »ZVO-1«).
  29. Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predlog za javno obravnavo, september 2022, EVA 2022-2430-0081, strani 5-7.
  30. Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predlog za javno obravnavo, september 2022, EVA 2022-2430-0081, stran 48.
  31. Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, 3. uvodna določba.