(Pravni) vpogled v blockchain

Tehnologija veriženja blokov (blockchain) je digitalna platforma, ki omogoča, da na varen, transparenten, decentraliziran in učinkovit način izvedemo katerokoli transakcijo brez posrednikov. Zdi se, da bo v prihodnosti ta digitalna platforma prenovila mnoga družbena razmerja ter poenostavila razvoj delitvene ekonomije. V zvezi s tem bo moralo tudi pravo najti številne odgovore na vprašanja, ki se odpirajo.

Ena vodilnih investicijskih bank Goldman Sachs je v svojem poročilu »What if I Told You…«, ki raziskuje nastajajoče trende, ki bodo bistveno spremenili način kako živimo in delamo, na prvo mesto uvrstila prav tehnologijo veriženja blokov. Goldman Sachs predvideva, da se bo ta tehnologija začela uporabljati v širšem obsegu v 5.-10. letih in bo omogočila racionalizacijo procesov, ki bo v svetovnem merilu samo v finančnem sektorju na področju delniških trgov letno prihranila 6 milijard USD sredstev. Odpadla bo namreč potreba po številnih posrednikih (banke, klirinške hiše, notarji,…), ki so sedaj nujni za zagotovitev zaupanja in izvršitev transakcij. Tehnologija verižnih blokov namreč lahko zagotavlja prav te funkcije.

Tehnologijo veriženja blokov predstavljajo posamezni bloki programske kode, ki so kriptirani in se verižijo na način, da je vsak novi blok odvisen od vsebine vseh predhodnih. Ta veriga blokov je kot nekakšna podatkovna baza decentralizirano razdeljena med veliko število računalnikov, ki so med seboj sinhronizirani. Decentralizirani računalniki bi hitro zaznali, če bi kdo želel spremeniti kakšen blok iz preteklosti, kar dela to tehnologijo transparentno, varno in učinkovito. Prvo večjo uporabnost je ta tehnologija dosegla s kriptovaluto Bitcoin, kjer so posamezni bloki namenjeni predvsem podatkom o številu Bitcoinov, ki pripadajo posameznemu lastniku, in o transakcijah z Bitcoini. V zadnjih letih pa se je začel razvoj različnih platform, ki bodo omogočale, da se bo dalo v posamezni blok zapisati več kot zgolj podatke o lastništvu in transakcijah. Ta razvoj pa prinaša neskončne možnosti uporabe tehnologije veriženja blokov.

Z navedeno tehnologijo bo tako mogoče sestaviti pametno pogodbo, ki vsebuje vse sestavine klasične pogodbe z bistveno razliko, da programska koda, ki jo vsebuje verižni blok, ne le definira dogovor, temveč ga tudi izvede. To zmanjšuje potrebo po zaupanju v izvrševanje pogodbe med strankama, saj je izvršitev pametne pogodbe avtomatična in neodvisna od volje ter presoje strank: npr. v primeru zavarovalne pogodbe za škodo na pridelkih zaradi neugodnih vremenskih razmer, bi lahko pametna pogodba sama preverila vremenske pogoje v določenem časovnem obdobju na določenem kraju, ocenila višino škode ter avtomatično izplačala ustrezno zavarovalnino, če bi bili izpolnjeni s pogodbo določeni vremenski in ostali pogoji.

S pomočjo tehnologije veriženja blokov bo mogoče tudi prenašati materialne (vozila, nepremičnine, umetnine,…), in nematerialne dobrine (informacije, zdravstvene podatke, ugled,…) kot pametna sredstva. Bistvo pametnih sredstev je v tem, da so registrirana kot digitalna sredstva v verižnem bloku in da se lastništvo in prenos sredstev izvaja preko veriženja blokov s pomočjo pametnih pogodb. S to tehnologijo bo mogoče doseči, da se bodo ob izpolnitvi določenih pogojev in ob potrditvi digitalne identitete upravičenca sredstev, odklenila vrata nepremičnine, aktiviral pametni telefon ali sam pripeljal avtomobil.

Programsko kodo v blokih je mogoče uporabiti tudi za izvajanje najrazličnejših decentraliziranih aplikacij. Za njih je značilno, da so njihovi podatki shranjeni na decentraliziran način v kriptirani obliki in se izvajajo avtonomno brez kakršne koli kontrole s strani kakšnega subjekta. Trenutno so že razvite decentralizirane aplikacije, ki predstavljajo substitute za centralizirane aplikacije kot so Uber, Facebook, Dropbox, Kickstarter,…

Nenazadnje pa je mogoče programsko kodo v blokih uporabiti tudi za ustanovitev decentraliziranih avtonomnih organizacij (DAO). Zanje je značilno, da programska koda izvaja naloge upravljanja organizacije po določenih pravilih zapisanih v obliki programske kode brez človeškega posredovanja. V fazi ustanavljanja take organizacije prejmejo udeleženci digitalne kovance v vrednosti njihovih vplačil v organizacijo. V fazi delovanja pa udeleženci s kovanci glasujejo o tem, katere projekte bo financirala organizacija in o vseh drugih vnaprej določenih odločitvah. Organizacija nato sama izvede projekte, ko so izpolnjeni pogoji določeni v programski kodi (npr. določeno število glasov).

Uporaba novih tehnologij pa odpira vrsto pravnih vprašanj. Težavo pri pravnem urejanju predstavlja dejstvo, da so verižni bloki decentralizirani in se nahajajo in izvajajo s pomočjo računalnikov po vsem svetu, identiteta subjektov pa je v večini primerov anonimna. Zato je problem opredeliti že, po katerem pravu se sploh presojajo ta razmerja in kako opredeliti pravno naravo nastalih razmerij. Kaj je torej npr. DAO? Ker ni pravna oseba (vsaj po našem pravu), ali gre za neke vrste civilno družbeno pogodbo? Kdo je njen nosilec, kaj je pravna narava njihovih digitalnih kovancev (ali je možna analogija z delnicami?), kako so obdavčeni dobički? Ali kdo odgovarja za obveznosti te organizacije? Regulatorji so se s temi vprašanji že začeli ukvarjati, regulaciji pa se za sedaj izogibajo. V zvezi z Bitcoini je tako Banka Slovenije zavzela stališče, da niso niti elektronski denar v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih niti tuja valuta v skladu z Zakonom o deviznem poslovanju in da gre za nereguliran digitalni denar, za katerega ne jamči nobena centralna banka.

Presojati bo potrebno razmerja med pametno in klasično pogodbo, ki bosta najbrž imeli vzporedno življenje. Vprašanje je, ali bo pri interpretaciji pametnih pogodb še dovoljeno iskati pravo voljo strank (tudi izven okvirov vsebine določene v programski kodi), tako kot v klasičnih obligacijskih razmerjih med posamezniki, ali pa bo prevladala stroga »jezikovna« interpretacija, po kateri velja le to, kar je zapisano v programski kodi. Morda se bodo v zvezi s tem izoblikovali novi standardi in poklici, npr. skrbni oz. odgovorni programer.

Tehnologija veriženja blokov je v začetni fazi razvoja, vendar obeta, da bo spremenila svet, kot ga poznamo. Omogoča hiter in varen razvoj delitvene ekonomije in s tem dobrodošlo racionalizacijo upravljanja z naravnimi in človeškimi viri. Zdi se, da bo vsak tržni subjekt moral na novo analizirati svoj položaj ter ugotoviti, kako ga izboljšati ali vsaj ohraniti z uporabo nove tehnologije. Napredku se ni smiselno upirati – boj za staro pravdo na dolgi rok ne more biti uspešen.