Vpliv digitalizacije na korporativno upravljanje

Za dosego večje učinkovitosti so se delovni procesi večinoma digitalizirali. Četrta industrijska revolucija naj bi s povezovanjem digitalnih delovnih procesov poskrbela za še večjo učinkovitost. Nedvomno bodo te spremembe vplivale tudi na korporativno upravljanje družb, katerih poslovanje bo večinoma digitalno.

V skladu z uvodnimi ugotovitvami Direktive 2017/828 – SRD II je v Evropski uniji zaznati neoptimalno upravljanje družb, ker sta nadzor družb in sodelovanje lastnikov neustrezno in pretirano osredotočena na kratkoročne donose. Razmerja med lastniki in družbo postajajo vse bolj kompleksna, kar zavira pretok informacij in posledično učinkovito izvrševanje pravic lastnikov. Evropska Komisija je napovedala številne ukrepe na področju upravljanja družb, zlasti za spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev ter za povečanje preglednosti poslovanja družb in institucionalnih vlagateljev. Aktivnejše sodelovanje lastnikov pri upravljanju družbe je eden od vzvodov, ki lahko pripomore k izboljšanju uspešnosti družbe.

V posledici teh ugotovitev je bila sprejeta SRD II. V letu 2019 lahko zaradi implementacije SRD II pričakujemo spremembo Zakona o gospodarskih družbah. Zaradi imetništva delnic prek zapletenih verig posrednikov je uveljavljanje pravic delničarjev težje. Za namene neposredne komunikacije z delničarji in za lažje uveljavljanje pravic in sodelovanja delničarjev SRD II na novo ureja pravico družb do identificiranja svojih delničarjev. Identifikacija predstavlja predpogoj za neposredno komuniciranje med delničarji in družbo. SRD II ureja tudi dolžnost posredovanja informacij, ki omogočajo uveljavljanje pravic delničarjev preko verige posrednikov. Posredniki pa bodo morali olajšati uveljavljanje pravic delničarjev, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščinah delničarjev, bodisi na način, da bodo omogočili, da bo delničar uveljavljal svoje pravice, bodisi, da bodo oni v njihovem imenu uveljavili pravice. Delničar bo upravičen do potrditve, da je družba njegove glasove veljavno zabeležila in štela. Zdi se, da je te obveznosti, ki jih prinaša SRD II, najenostavneje rešiti s pomočjo digitalnih rešitev.

Nedvomno je, da bi lahko ravno digitalizacija razmerij med delničarji in družbami odpravila številna trenja, ki se pojavljajo v teh razmerjih. Digitalne rešitve se v evropskem prostoru že nekaj časa uporabljajo za določene tipe komunikacij. Družba in delničar komunicirata zlasti v povezavi s pripravo skupščine, z udeležbo in glasovanjem na skupščini in v povezavi z izvrševanjem pravic delničarjev, ki se izvršujejo izven skupščine. Za te vrste komunikacij se najpogosteje uporabljajo elektronska sporočila, spletne strani družb ali javnih portalov za obveščanje (npr. SEOnet) in spletni poslovni registri (npr. AJPES). Pri izvedbi skupščin pa se že začenjajo uporabljati različni sistemi elektronskega glasovanja in spletni prenosi skupščin v živo. Vse bolj pa se razmišlja tudi o izvedbi virtualnih skupščin in uporabi tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Digitalne rešitve naj bi pospešile, pocenile in poenostavile interakcije med družbo in delničarji, kar naj bi razmerja delalo bolj učinkovita in varnejša. Študija, ki jo je za Evropsko komisijo opravil Ernst&Young, je prišla do zaključka, da naklonjenost pravnega okolja za uporabo digitalnih orodij pri korporativnem upravljanju ni v korelaciji z dejansko uporabo takih orodij. To pomen, da je uporaba digitalnih orodij v pretežni meri odvisna od širših družbeno kulturnih okoliščin in ne od pravnih omejitev.

V Sloveniji se digitalna orodja uporabljajo za izvajanje osnovnih funkcij korporativnega upravljanja. Pri Združenju Nadzornikov Slovenije se je oblikovala strokovna skupina, katere namen je pregled možnih razvojnih trendov korporativnega upravljanja zaradi vpliva digitalizacije poslovanja in novih tehnologij. V skupini smo zaznali, da bi lahko tehnologija veriženja podatkovnih blokov imela določen vpliv tudi na korporativno upravljanje. Zaradi regulatornih ovir je trenutna širša uporaba te tehnologije nekoliko omejena. Vseeno pa menimo, da bi se tehnologijo lahko uporabilo pri bolj učinkovitem in neposrednem vplivu ekonomskih lastnikov v strukturi posrednega lastništva delnic. Ob določenih zakonskih popravkih pa bi lahko to tehnologijo uporabili pri zagotavljanju osnovnih funkcij skupščine. Zlasti bi tehnologija lahko pocenila in pospešila sklic skupščine, posredovanje gradiv, komunikacijo z delničarji, identifikacijo delničarjev, podelitev glasovalnih pravic, glasovanje in preverjanje glasovanja. V drugem koraku pa bi lahko Slovenija sledila nekaterim drugim državam (npr. Delaware) in bi omogočila uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov za izdajanje lastniških vrednostnih papirjev.

V svetovnem merilu je zaradi napredka tehnologij in velike konkurenčnosti mogoče zaznati, da družbe (npr. Amazon, Airbnb, Google …) uporabljajo nove načine organiziranosti, ki se razlikujejo od klasične hierarhične strukture organiziranosti, in jim pravimo »platforme«. Iz razmišljanja, pripravljenega na Tilburg Law School, izhaja, da tak način organiziranosti izkorišča tehnološke rešitve za olajšanje ekonomske menjave, prenos informacij in povezovanje ljudi. Te družbe nimajo hierarhične strukture upravljanja ampak bolj izravnano strukturo, ki omogoča boljši način sodelovanja med različnimi deležniki (npr. zaposleni, razvijalci, uporabniki, partnerji…). Bistvo platform je tudi, da so posamezni deležniki nagrajeni za ustvarjanje vsebin oziroma dela za platformo, kar za njih in lastnike platform ustvarja vrednost in posledično dobiček. Vse to pa omogoča hitrejši odziv na trg in hitrejšo implementacijo inovacij. S tega vidika bi lahko pri korporativnem upravljanju začeli razmišljati, kako izkoristiti potencial vseh deležnikov, ki so vključeni v platformo in bodo bistveno prispevali k dolgoročni uspešnosti družbe, in ne zgolj upoštevati in ščititi interese lastnikov. V dobi platform se zdi, da hierarhična struktura ne uspe učinkovito slediti in se prilagajati tehnološkemu napredku in potrebam uporabnikov.

Kot lahko zaznamo, bo digitalizacija nedvomno pripomogla k bolj učinkovitemu urejanju razmerij znotraj korporativnega upravljanja. Zna pa se celo zgoditi, da bo prav zaradi pozitivnih učinkov digitalizacije potrebno spremeniti razmerja znotraj korporativnega upravljanja, zato da bodo le ta lahko sledila trendom in dosegla dolgoročno uspešnost družb.