Državni zbor Republike Slovenije je 11. novembra 2025 po nujnem postopku sprejel predlog Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (»ZPZR«). Zakon še ne velja, saj sledi postopek v Državnem svetu, nato pa razglasitev in objava v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati bo začel naslednji dan po objavi.
ZPZR določa naslednje:
- uvaja novo delovnopravno pravico delavcev, t. i. zimski regres, ki postaja obvezen del prejemkov iz delovnega razmerja;
- višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR bruto, in mora biti izplačana v denarni obliki;
- posebno davčno obravnavo zimskega regresa;
- delodajalec mora delavcu izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta;
- posebna ureditev za leto 2025: če Zakon začne veljati po 18. decembru 2025, se zimski regres za leto 2025 izplača najpozneje naslednji delovni dan po njegovi uveljavitvi.
Kot sledi iz predloga, je namen novega prejemka zagotoviti, da bodo vsi zaposleni v enakem položaju prejeli dodatno izplačilo v posameznem koledarskem letu, s čimer se želi prispevati k večjemu zadovoljstvu in motivaciji pri delu. V nadaljevanju sledi podrobnejši pregled.
Višina in upravičenost do zimskega regresa
Vsak delavec ima za leto 2025 in naslednja leta pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji (638,86 EUR bruto v letu 2025), ki mora biti izplačan v denarni obliki. Če je delavec pri delodajalcu v koledarskem letu zaposlen krajše obdobje od enega leta, mu je (vsak posamezni) delodajalec dolžan izplačati sorazmeren del zimskega regresa. Navedeno pomeni, da so do ustreznega dela zimskega regresa upravičeni tudi tisti delavci, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje pri posemeznem delodajalcu in to ne glede na razlog prenehanja.
Za delavce, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, se regres sorazmerno zmanjša, razen če delavec dela krajši čas po 67. ali 67.b členu ZDR-1 (npr. v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali kot delavec pred upokojitvijo).
Rok za izplačilo
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje 18 dni po plačilnem obdobju za plačo meseca novembra.
Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako določa, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila. Pri razlagi pojma »nelikvidnost« je treba smiselno upoštevati insolvenčno zakonodajo (ZFPPIPP), ki ureja položaj nelikvidnosti gospodarskega subjekta.
Davčna obravnava in prispevki
Zimski regres se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino do višine polovice minimalne plače, prav tako tudi ne v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Navedena neobdavčena višina zimskega regresa v davčnem letu skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost (t. i. božičnico) ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (za leto 2025 2.394,92 EUR bruto[1]).
To pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zimski regres skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben. Ob izplačilu plačila za poslovno uspešnost ali zimskega regresa v davčnem letu, pri katerem pride do preseganja določenega limita, se razlika nad določenim limitom všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
Če delodajalec izplača zimski regres, ki presega minimalno višino, se razlika ob izpolnjevanju pogojev iz 12. alineje člena 44(1) Zakona o dohodnini šteje za plačilo za poslovno uspešnost. Če ti pogoji niso izpolnjeni, ali pa je presežen predhodno omenjen limit, se slednje všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
Podrobneje o razmerju med zimskim regresom in plačilom za poslovno uspešnost (t. i. božičnico)
Iz ZPZR izhaja, da sta zimski regres in plačilo za poslovno uspešnost ločena instituta. Delodajalec ne more nadomestiti izplačila zimskega regresa z izplačilom poslovne uspešnosti.
Izplačili imata različne podlage:
- plačilo za poslovno uspešnost je vezano na kriterije, določene v internih pravilih (doseženi poslovni rezultati),
- zimski regres pa je zakonska pravica delavca, ne glede na dosežene poslovne rezultate.
Skupna jima je le davčna obravnava, saj ZPZR določa enotno davčno oprostitev oziroma skupno višino, do katere se ti dve izplačili ne vštevata v davčno osnovo.
Načeloma bodo delavci po ZPZR upravičeni:
- do zimskega regresa, in to vsi zaposleni, ne glede na prisotnost ali doseganje poslovnih rezultatov, ter
- do izplačil za poslovno uspešnost, skladno z določili pogodb o zaposlitvi, internimi akti in kolektivnimi pogodbami.
Če bi delodajalci zaradi nove obveznosti izplačila zimskega regresa razmišljali o znižanju izplačil iz naslova poslovne uspešnosti, bo treba najprej preveriti obstoječe podlage za ta izplačila (pogodbe o zaposlitvi, interne pravilnike in kolektivne pogodbe). Na tej osnovi je treba oceniti, ali bi bile spremembe skladne s celotno plačno politiko delodajalca, in ali so sploh pravno dopustne, zlasti glede vprašanja že pridobljenih pravic, vsaj za leto 2025.
Posebnosti glede roka izplačila in obdavčitve zimskega regresa za leto 2025
V prehodnih in končnih določbah ZPZR so urejena posebna pravila za prvo leto uporabe, leto 2025, ki delodajalcem v zasebnem sektorju omogočajo nekoliko večjo fleksibilnost glede rokov izplačila in obdavčitve zimskega regresa.
Zimski regres za leto 2025 mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra 2025.
Delodajalci, pri katerih v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, oziroma pri katerih v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni nastala obveznost do zgoraj navedenih izplačil oziroma možnost nakupa lastnih delnic ali poslovnih deležev, so obvezani do 18. decembra 2025 izplačati le četrtino zimskega regresa za leto 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. Za leto 2025 ZPZR tudi izrecno dopušča, da se lahko v primeru podane nelikvidnosti delodajalec (sam) odloči za podaljšanje roka izplačila zimskega regresa do 31. marca 2026, ne da bi to moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Čeprav je besedilo ZPZR v zvezi z davčno obravnavo zimsga regresa in nagrade za poslovno uspešnost za leto 2025 nejasno, lahko na podlagi obrazložitve zakona predlagatelja razumemo, da za leto 2025 velja posebna, davčno ugodnejša ureditev izplačil zimskga regresa in plačila nagrade za poslovno uspešnost. Razumemo lahko, da tudi, če je zaposleni v letu 2025 že ali bo še prejel plačilo za poslovno uspešnost (tudi t. i. božičnico oz. trinajsto plačo) v višini, ki je davčno ugodneje obravnavana, bo kljub temu še vedno upravičen do zimskega regresa, ki bo davčno ugodneje obravnavan. Pri tem opozarjamo, da je zaradi nejasnosti določbe ZPZR, ali sta oba prihodka iz delovnega razmerja kljub preseganju limita v letu 2025 davčno ugodneje obravnavna, priporočljiva previdnost ter spremljanje nadaljnjih javnih razlag in stališč, zlasti Finančne uprave RS (FURS).
Pri uvajanju zimskega regresa in poslovne uspešnosti se lahko hitro odprejo vprašanja glede ustrezne notranje ureditve in pravilnega izvajanja obeh institutov. Naša ekipa vam pri tem stoji ob strani s strokovnim svetovanjem, jasnimi usmeritvami in praktičnimi rešitvami, ki so prilagojeni posebnostim vašega podjetja.
[1] Republika Slovenija Statistični urad, dostopno na povezavi: Plače
