Nalagam vsebino...

Strokovne objave

Shranjevanje električne energije – pravna ureditev po novem Zakonu o oskrbi z električno energijo

Odvetniška pisarna Jadek & Pensa je za pravni portal Lexology pripravila strukturirani pregled določb glede shranjevanja električne energije, ki so bile vključene v osnutek predloga Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) z dne 6. 10. 2020 in ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo pred kratkim dalo v javno obravnavo.

Skladno z Direktivo 2019/944/EU se bodo nekatera področja z ZOEE uredila povsem na novo, npr. storitve agregiranja, napredno merjenje, aktivni odjemalci in energetske skupnosti, energetska revščina, pravice končnih odjemalcev in obveznosti glede sistemskih storitev. Z vidika spodbujanja prehoda v zeleno oz. ogljično nevtralno gospodarstvo je ena od pomembnih novosti, ki jo prinaša nova ureditev, tudi pravna ureditev dejavnosti shranjevanja električne energije.

Shranjevanje električne energije

Za stabilnost energetskega omrežja in varnost dobave električne energije je pomembno, da sta proizvodnja in poraba elektrike v vsakem trenutku uravnoteženi. Pri vzpostavljanju in ohranjanju tega ravnotežja ima v sodobni energetiki pomembno vlogo prav shranjevanje električne energije. Omogoča namreč uravnavati odstopanja med proizvodnjo in porabo: ko pride do presežka proizvodnje nad porabo, se presežna električna energija lahko shranjuje (za različna časovna obdobja, od zelo kratkega shranjevanja (le za nekaj sekund) do daljšega, večdnevnega shranjevanja). Ko pa je povpraševanje večje od proizvodnje, se tako shranjena električna energija lahko uporabi za zadovoljitev tega povpraševanja.

Shranjevanje električne energije igra pomembno vlogo pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo in predstavlja konkretno sredstvo za izboljševanje energetske učinkovitosti ter integracije več obnovljivih virov v elektroenergetski sistem.1 Kot izhaja iz uvodne izjave (64) Direktive 2019/944/EU, je za to, da bi dosegli popolnoma razogljičen sektor električne energije, ki bo popolnoma brez emisij, nujen napredek na področju sezonskega shranjevanja energije. To shranjevanje energije je po prepričanju evropskega zakonodajalca element, ki bi služil kot orodje za delovanje elektroenergetskega sistema in omogočal kratkoročno kot sezonsko prilagoditev, da bi obvladali nihanja v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in s tem povezanimi nepredvidenimi dogodki v teh obdobjih.

Če je še nedavno veljalo, da je shranjevanje električne energije v znatnejših količinah praktično nemogoče, pa je tehnološki razvoj prinesel rešitve, ki to že omogočajo. V Sloveniji npr. že imamo ponudnike sistemov baterijskih hranilnikov, ki so tovrstne rešitve implementirali v praksi. Tako je npr. družba N-GEN na Jesenicah v letu 2019 postavila 12,8 megavatno baterijo, po poročanju medijev takrat največjo v Evropi,2 pred kratkim pa so na območju Taluma v Kidričevem postavili novo, tokrat 15 megavatno baterijo. Obe bateriji sta priključeni na prenosno omrežje, pokrivali pa naj bi že kar polovico slovenskih potreb po t.i. sekundarni regulaciji.

Študija Evropske komisije o shranjevanju energije v povezavi z varnostjo dobave elektrike v Evropi iz maja 20203 sicer ugotavlja, da trenutno v EU daleč največji način shranjevanja energije predstavljajo črpalne hidroelektrarne. Zaradi svoje vedno večje učinkovitosti in fleksibilnosti uporabe na pomenu vse bolj pridobivajo litij-ionske baterije. Različne nove tehnologije shranjevanja pa se razvijajo z veliko hitrostjo in postajajo tržno vedno bolj zanimive, čeprav se še vedno srečujejo s številnimi izzivi v zvezi z dostopom do omrežja in previsokih dajatev (omrežnin). V zadnjem času se v povezavi s shranjevanjem električne energije (zlasti tiste, proizvedene iz obnovljivih virov) veliko upov polaga tudi na vodik, ki se ga s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov proizvaja z elektrolizo iz vode in ki bi lahko funkcioniral kot nosilec energije ter sredstvo za shranjevanje velikih količin energije v daljšem časovnem obdobju.

Pomembno vlogo pri spodbujanju napredka na področju shranjevanja električne energije bo igrala tudi nova pravna ureditev shranjevanja električne energije, ki jo prinašata Direktiva 2019/944/EU in na njeni podlagi sprejeti nacionalni predpisi.

Pravna ureditev shranjevanja električne energije v ZOEE

Pravna klasifikacija in opredelitev shranjevanja energije

Ena pomembnejših novosti, ki jih prinaša ZOEE, je, da bo skladno z Direktivo 2019/944/EU shranjevanje energije izrecno opredeljeno kot ena izmed elektroenergetskih dejavnosti (poleg proizvodnje, dobave, trgovanja, agregiranja, dejavnosti sistemskega operaterja, dejavnosti distribucijskega operaterja in dejavnosti operaterja trga z električno energijo).

Če se je zaradi trenutne pravne praznine glede pravne ureditve shranjevanja energije – EZ-1 namreč shranjevanja energije ne ureja – do sedaj odpiralo vprašanje, v katero od tradicionalnih elektroenergetskih dejavnosti uvrstiti to dejavnost, in če se jo je v praksi pogosto uvrščalo v okvir dejavnosti proizvodnje energije (četudi lahko shranjevanje energije v enem trenutku lahko deluje kot odjem, takoj v naslednjem pa kot proizvodnja), bo z novo ureditvijo zagata razrešena, pravna varnost in predvidljivost za udeležence na trgu pa v tem pogledu izboljšani.

Shranjevanje energije bo v ZOEE skladno s členom 2(59) Direktive 2019/944/EU opredeljeno kot:

  • odložitev končne uporabe električne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali
  • pretvorba električne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje takšne energije in poznejše ponovno pretvarjanje te energije v električno energijo ali uporaba kot drugi nosilec energije.

Opredelitev shranjevanja energije je tehnološko nevtralna, kar je za razvoj in implementacijo različnih novih tehnologij bistvenega pomena. Zajema npr. tudi uvodoma omenjene tehnologije pretvorbe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, v vodik, shranjevanje vodika in njegovo ponovno pretvorbo v električno energijo.

Dejavnost shranjevanja energije se bo opravljala prosto na trgu, enako kot proizvodnja, dobava, trgovanje in agregiranje. Izvajalec shranjevanja energije se bo, enako kot proizvajalec in končni odjemalec, za potrebe ZOEE štel za »uporabnika sistema«.

Aktivni odjemalci in shranjevanje električne energije

Uvodna izjava (42) Direktive 2019/944/EU posebej poudarja, da bi morala biti odjemalcem omogočena poraba, shranjevanje in prodaja električne energije iz lastne proizvodnje na trgu ter sodelovanje na vseh trgih električne energije z zagotavljanjem prožnosti sistema, na primer s shranjevanjem energije iz električnih vozil, prilagajanjem odjema ali programi energetske učinkovitosti.

Zato Direktiva 2019/944/EU uvaja pojem aktivnega odjemalca in ta bo lahko imel pri shranjevanju električne energije pomembno vlogo. Aktivni odjemalec je končni odjemalec (ali skupina končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj), ki porablja ali shranjuje električno energijo, proizvedeno na njegovih lokacijah znotraj omejenih območij ali na drugih lokacijah, ali ki prodaja energijo, ki jo sam proizvede, ali sodeluje v programih prožnosti ali programih energetske učinkovitosti, pod pogojem, da te dejavnosti niso njegova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost. Primer takega aktivnega odjemalca je denimo lastnik hiše, ki ima na strehi nameščeno sončno elektrarno, zraven pa še baterijski sistem za shranjevanje električne energije. Tak odjemalec bo lahko v kritičnih trenutkih, ko bo v sistemu preveč ali premalo energije, svoje potrebe po energiji zadovoljil iz lastne shranjene električne energije, s čimer bo razbremenil omrežje in prispeval k zanesljivosti delovanja sistema.

Za aktivne odjemalce, ki imajo v lasti naprave za shranjevanje energije, se po osnutku predloga ZOEE predvideva, da bodo imeli pravico do priključitve v omrežje v razumnem roku po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, kot sta bilančna odgovornost in ustrezno merjenje, pri čemer zanje ne smejo veljati nesorazmerne zahteve glede licenc ali pristojbin.

Direktiva 2019/944/EU zahteva (člen 15(5)b), da države članice zagotovijo, da aktivni odjemalci, ki imajo v lasti objekte za shranjevanje energije, niso predmet dvojnega zaračunavanja, vključno z omrežnino, za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovih prostorih, ali pri zagotavljanju storitev prožnosti za sistemske operaterje. Tako predlog ZOEE predvideva, da se aktivnim odjemalcem, ki imajo v lasti naprave za shranjevanje energije, ne bo zaračunavala omrežnina in drugi stroški za oddano energijo, ki je bila predhodno shranjena v njihovih prostorih. Pri zagotavljanju storitev prožnosti za elektrooperaterje pa se ne bo obračunavala omrežnina in drugi stroški za oddano ali prejeto energijo, ki je shranjena v prostorih aktivnih odjemalcev.

Lastništvo naprav za shranjevanje energije

Nova zasnova trga električne energije, ki jo prinaša Direktiva 2019/944/EU, zahteva, da morajo biti storitve shranjevanja tržno usmerjene in konkurenčne ter da se je treba izogibati navzkrižnemu subvencioniranju med shranjevanjem energije in reguliranimi funkcijami distribucije ali prenosa. Zato Direktiva 2019/944/EU (člena 36 in 54), posledično pa tudi predlog ZOEE uvajata posebne omejitve glede lastništva naprav za shranjevanje energije. Cilj teh omejitev je preprečiti izkrivljanje konkurence, odpraviti nevarnost diskriminacije, zagotoviti pravičen dostop do storitev shranjevanja energije za vse udeležence na trgu ter spodbujati učinkovito in uspešno uporabo objektov za shranjevanje energije, kar presega obratovanje distribucijskih ali prenosnih sistemov (uvodna izjava (62) Direktive 2019/944/EU).

Tako po predlogu ZOEE sistemski operater4 praviloma ne bo smel imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati naprav za shranjevanje energije. Izjeme bodo dopuščene samo pod določenimi strogimi pogoji in po predhodnem dovoljenju agencije kot regulativnega organa (med drugim v primeru, ko je naprava popolnoma integriran omrežni element,5 ali ko se po izvedenem razpisu izkaže, da ni zanimanja drugih oseb za vlaganje v tovrstne objekte).

Tudi če bo agencija dopustila izjemo, se predvideva, da bo redno ali vsaj vsakih pet let opravila javno posvetovanje glede obstoječih objektov za shranjevanje energije, da bi ocenila potencialno razpoložljivost in zanimanje drugih oseb za vlaganje v tovrstne objekte. Kadar bo javno posvetovanje po oceni agencije pokazalo, da so druge osebe zmožne imeti v lasti, razvijati, upravljati ali voditi take objekte na stroškovno učinkovit način, bo agencija po uradni dolžnosti začela postopek odvzema dovoljenja sistemskemu operaterju in z odločbo določila rok, po katerem bo moral sistemski operater prodati objekt oziroma napravo za shranjevanje energije oziroma prenehati z njeno uporabo. Če sistemski operater po resnih prizadevanjih ne bo uspel do poteka roka povrniti preostale vrednosti njegove naložbe v objekte oziroma naprave za shranjevanje energije, se bo nepovrnjeni del vrednosti te investicije lahko povrnil v okviru omrežnine za prenosni sistem.

Ta pravila naj se ne bi uporabljala za obstoječe objekte oziroma naprave za shranjevanje energije v lasti sistemskega operaterja, za katere je bila odločitev o investiciji sprejeta pred 4. 12. 2019 in so del demonstracijskih projektov – to bi presojala agencija.

Po ZOEE naj bi smiselno enako veljalo tudi za distribucijske operaterje in lastnike elektrodistribucijskega omrežja. Na prvi pogled se sicer zdi, da je predlog prenosa določb Direktive 2019/944/EU v tem delu pomanjkljiv, saj določena vprašanja iz člena 36 Direktive 2019/944/EU v ZOEE niso prenesena, tako kot je to v primeru sistemskih operaterjev.

V zvezi s predlaganimi določbami ZOEE, ki se nanašajo na dopuščanje izjem za elektrooperaterje, bo zanimivo spremljati, kako se bodo uporabljale v praksi, še posebej v zvezi z merili, ki jih bo uporabila agencija pri svoji presoji zmožnosti drugih oseb, stroškovne učinkovitosti in zahtevane resnosti prizadevanj sistemskega operaterja glede povrnitve preostale vrednosti njegove naložbe.

Priključevanje na sistem

Ker se bo izvajalec shranjevanja energije štel za uporabnika sistema, bodo zanj najprej veljale splošne določbe o priključitvi na prenosni ali distribucijski sistem, ki zahtevajo pridobitev soglasja za priključitev. V zvezi s priključevanjem naprav za shranjevanje energije in proizvodnih naprav na obnovljive vire bo posebej zahtevano, da morajo biti pogoji za priključevanje nediskriminatorni in da morajo zagotoviti enostavno priključevanje teh naprav. Pogoji se bodo lahko razlikovali za različne skupine naprav, glede na vrsto ali velikost, če bo to utemeljeno.

Posebej je v osnutku predloga ZOEE tudi predvideno, da sistemski operater ne bo smel zavrniti povezave novega objekta za shranjevanje energije ali objekta za proizvodnjo električne energije na podlagi morebitnih prihodnjih omejitev glede razpoložljive zmogljivosti omrežja, kot je na primer prezasedenost v oddaljenih delih prenosnega sistema. Sistemski operater pa naj bi vseeno ohranil možnost, da z odobritvijo agencije omeji zajamčeno zmogljivost priključkov ali ponudi priključke, za katere veljajo obratovalne omejitve, da se zagotovi ekonomska učinkovitost novega objekta za proizvodnjo električne energije ali objektov za shranjevanje energije.

Sklepno

Pričakovati je, da bo trg z baterijami kot shranjevalniki električne energije zaradi pričakovanega visokega povpraševanja v prihodnjih letih eden izmed bolj dinamičnih in strateško pomembnih v EU.6

Poleg prednosti, ki jih shranjevanje električne energije prinaša za elektroenergetski sistem ter zanesljivost in varnost omrežja, pa so naložbe v shranjevanje energije lahko tudi gonilo povečanja produktivnosti gospodarstva, kar je bilo prepoznano tudi v Sloveniji. V zvezi s tem velja omeniti Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti z dne 20. 9. 2020, ki je nastal v sodelovanju med Ekonomsko fakulteto UL, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Observatorijem Združenja Manager,7 ki med ključnimi usmeritvami in ukrepi na področju energetike med drugim priporoča tudi izgradnjo različnih zalogovnikov energije.8

Dogajanje na tem področju bo gotovo zanimivo spremljati, tudi z vidika pravnih in regulatornih izzivov, ki so se že in se še bodo pojavili v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s shranjevanjem električne energije.


1. Glej: https://ec.europa.eu/energy/topics/technology-and-innovation/energy-storage_en?redir=1 (obiskano 24. 10. 2010).

2. Https://oe.finance.si/8962263/%28reportaza%29-Razkrivamo-dogajanje-v-zakulisju-jeseniske-baterije-najvecje-v-Evropi.

3. Study on energy storage – Contribution to the security of the electricity supply in Europe, dostopno na: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a6eba083-932e-11ea-aac4-01aa75ed71a1/language-en?WT.mc_id=Searchresult&WT.ria_c=37085&WT.ria_f=3608&WT.ria_ev=search (obiskano 24. 10. 2010).

4. T.j. subjekt, ki opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in je odgovorna za obratovanje prenosnega sistema, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in za razvoj le-tega na območju njegove pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu električne energije.

5. Kar pomeni, da je integriran v sistem in se uporablja zgolj za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja sistema, ne pa tudi za izravnavo ali upravljanje prezasedenosti. Direktiva v uvodni izjavi (63) kot primer navaja kondenzatorje ali vztrajnike, ki so lahko pomembni za varnost in zanesljivost omrežja in lahko prispevajo k sinhronizaciji različnih delov sistema.

6. Glej npr. platformo »Batteries Europe«, dostopno na: https://ec.europa.eu/energy/topics/technology-and-innovation/batteries-europe.

7. Dostopno na: https://www.zdruzenje-manager.si/sl/projekti/vecja-produktivnost-za-vecjo-blaginjo.

8. Akcijski načrt, str. 17.


Celotni prispevek je v angleščini objavljen na portalu Lexology in je na voljo na:

https://www.lexology.com/library/detail.aspx?g=d3e031a1-05ac-488c-b7de-a163834afde2

Avtor članka