V oktobru 2026 sta se družbi Kingspan in KKR znašli v središču pozornosti zaradi odmevnih zadev, v katerih je Evropska komisija (»Komisija«) obravnavala pravilnost predloženih podatkov v postopku presoje koncentracije.
Komisija je 8. oktobra 2026 družbi Kingspan izrekla globe v skupni višini 40 milijonov EUR, ker ji je v postopku presoje načrtovanega prevzema slovenske družbe Trimo predložila netočne in zavajajoče podatke. Posel je bil opuščen že leta 2022, vendar je Komisija družbo Kingspan kljub temu sankcionirala.[1]
Enajst dni pozneje je Komisija v drugi zadevi družbi KKR poslala t. i. obvestilo o nasprotovanju. Po predhodni oceni Komisije naj bi družba KKR pri presoji prevzema omrežja NetCo leta 2024 predložila netočne ali zavajajoče podatke o pogojih obstoječih pogodb z drugimi operaterji, na katere se je Komisija oprla pri brezpogojni odobritvi prevzema. Komisija o kršitvi še ni dokončno odločila.[2]
Za prevzemna podjetja (kupce) sta zadevi jasno opozorilo. Priglasitev ni zgolj formalnost, ki bi jo bilo mogoče varno prepustiti zadnjim tednom pred zaključkom posla. Napake v postopku priglasitve imajo lahko posledice še leta po tem, ko je posel zaključen ali celo opuščen.
Kdaj je treba posel priglasiti ali o njem obvestiti
Prevzem je treba priglasiti, kadar gre za trajnejšo spremembo kontrole nad drugim podjetjem ali njegovim delom in so preseženi pragovi glede letnega prometa. Kontrola pomeni že možnost odločilnega vpliva. Ta ne izhaja le iz večinskega deleža, temveč jo lahko omogočijo tudi pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.[3]
V Sloveniji je priglasitev obvezna, če je skupni letni promet udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 35 milijonov EUR, letni promet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini na istem trgu in v istem obdobju pa 1 milijon EUR. Takšne posle praviloma presoja Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (»AVK«), koncentracije z razsežnostjo EU pa Komisija.[4]
Po ZPOmK-2 je treba priglasitev vložiti pred začetkom izvrševanja koncentracije in najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitve kontrole, pri čemer rok teče od prvega od teh dogodkov. Do izdaje odločbe AVK o skladnosti koncentracije podjetja praviloma ne smejo uresničevati pravic in obveznosti iz koncentracije. Uredba o združitvah roka za priglasitev ne določa, koncentracije pa praviloma ni dovoljeno izvesti pred priglasitvijo in odobritvijo Komisije. Za kršitev teh prepovedi (t. i. gun jumping) so predpisane visoke denarne sankcije (do 10 % letnega prometa kršitelja).[5] O tej problematiki smo v preteklosti že pisali.
Tudi kadar pragovi glede prometa niso preseženi, morajo udeležena podjetja o koncentraciji obvestiti AVK v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitve kontrole (od prvega od naštetih dogodkov), če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini na upoštevnem trgu v Sloveniji tržni delež, višji od 60 %. AVK lahko v 25 delovnih dneh od prejema obvestila o koncentraciji udeležena podjetja pozove k priglasitvi. Priglasitev je treba vložiti v 30 dneh od vročitve poziva, z izvrševanjem koncentracije pa morajo podjetja prenehati že ob vročitvi poziva.[6]
Predložitev napačnih podatkov je samostojna kršitev
AVK in Komisija koncentracijo presojata predvsem na podlagi podatkov, ki jima jih predložijo stranke. Ti podatki vključujejo tržne deleže, sezname konkurentov, podatke o ponudbah in notranje dokumente. Ker sta organa v precejšnji meri odvisna od teh podatkov, je predložitev nepravilnih ali zavajajočih podatkov samostojno sankcionirana. Komisija lahko za takšno ravnanje izreče globo do 1 % skupnega svetovnega prometa podjetja, AVK pa administrativno sankcijo do 1 % letnega prometa podjetja, pri čemer se v obeh primerih upošteva promet v predhodnem poslovnem letu. Za sankcijo zadošča že malomarnost.[7] Zadeva Kingspan kaže, da je kršitev mogoče sankcionirati, tudi če posel naposled ni bil izveden in Komisija o njem ni sprejela končne odločitve.
Posledica predložitve nepravilnih ali zavajajočih podatkov je lahko tudi ponovna presoja že odobrenega posla. Komisija lahko odločbo o odobritvi prekliče, če ta temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorna katera od strank. AVK lahko odločbo o skladnosti koncentracije, ki temelji na nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkih, v treh letih od izdaje ali vročitve razveljavi in o koncentraciji ponovno odloči.[8] Za udeležena podjetja je takšna ponovna presoja posebej tvegana, kadar je posel že izveden.
Na pravilnost podatkov v priglasitvah so pozorni tudi drugi nacionalni organi za varstvo konkurence. Španski organ za varstvo konkurence (CNMC) je leta 2024 družbi Rheinmetall izrekel globi v skupni višini 13 milijonov EUR, med drugim zato, ker v priglasitvi ni navedla vseh prizadetih trgov.[9] Avstrijsko kartelno sodišče je leta 2026 na predlog avstrijskega organa za varstvo konkurence (BWB) izreklo globo, ker v priglasitvi ni bilo razkrito, da bo prevzemno podjetje s prevzemom pridobilo tudi manjšinski delež v konkurenčnem podjetju.[10]
Kako tveganje obvladati
Pravočasna, celovita in pravilna priprava priglasitve bistveno zmanjša tveganje zamud, sankcij in ponovne presoje že odobrenega posla.
Za podjetja je zato ključno, da s pripravami na priglasitev začnejo zgodaj. Pred pripravo priglasitve je treba pridobiti vse relevantne podatke, kar zahteva predhodno preveritev, katere podatke podjetje dejansko vodi, kdo jih vodi in kje so shranjeni. V postopku priglasitve naj poleg transakcijskih in konkurenčnopravnih svetovalcev aktivno sodelujejo tudi zaposleni, ki podatke vodijo in lahko zagotovijo njihovo točnost.
Vsako navedbo v priglasitvi je treba primerjati tudi z notranjimi dokumenti in gradivi ter morebitna neskladja razjasniti. To velja za vse podatke, ki jih podjetje navaja, in tudi za navedbe, da določen podatek ne obstaja oziroma da podjetje z njim ne razpolaga. Prav takšne navedbe so bile med osrednjimi očitki Komisije v zadevi Kingspan. Če podjetje ugotovi, da je podatek v priglasitvi napačen, je smiselno o tem obvestiti organ, ki priglasitev presoja.
Zadevi Kingspan in KKR kažeta, da Komisija predložitev nepravilnih ali zavajajočih podatkov obravnava strogo in da odgovornosti za ravnanje v postopku priglasitve ne odpravi niti poznejši odstop od posla.
[1] Evropska komisija, sporočilo za javnost IP/26/2084 z dne 8. 10. 2026, Commission fines Kingspan €40 million for providing incorrect and misleading information during merger investigation.
[2] Evropska komisija, sporočilo za javnost IP/26/2178 z dne 19. 10. 2026, Commission sends Statement of Objections to KKR for providing incorrect or misleading information during merger investigation.
[3] Člen 9(1) in (2) Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 130/22 s spremembami, »ZPOmK-2«); člena 3(1)(b) in 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29. 1. 2004, str. 1; »Uredba o združitvah«).
[4] Člen 66(1) in (2) ZPOmK-2 ter člen 1(2) in (3) Uredbe o združitvah; glede izjem zaradi napotitev gl. člene 4(4) in (5), 9(2) in (3) ter 22(1) in (3) te uredbe.
[5] Člena 67(1) in 68(1), (4) in (5) ter prva in druga alineja člena 85(2) ZPOmK-2; členi 4(1), 7(1) do (3) ter 14(2)(a) in (b) Uredbe o združitvah.
[6] Členi 66(3), 67(4) in 68(2) ZPOmK-2.
[7] Člena 5(1) in (4) ter 14(1)(a) do (c) Uredbe o združitvah; prva, druga in sedma alineja člena 85(3) ZPOmK-2.
[8] Člena 6(3)(a) in 8(6)(a) Uredbe o združitvah; prva alineja člena 76(1) in člen 76(2) ZPOmK-2.
[9] CNMC, odločba SNC/DC/081/23, Rheinmetall, z dne 30. 4. 2024, točka 105 ter I. in II. točka izreka.
[10] BWB, sporočilo za javnost z dne 11. 9. 2026, Kartellgericht verhängt auf Antrag der BWB Geldbuße iHv EUR 65.000 gegen Messezentrum Salzburg GmbH. Po navedbah BWB je odločba pravnomočna.
