Področje zlorab prevladujočega položaja, opredeljenih v 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (»PDEU«), je v zadnjih letih eno najbolj razgibanih področij konkurenčnega prava EU. Razvoj sodne prakse Sodišča EU in prakse Evropske komisije (»Komisije«) je v zadnjih letih posebej pospešen in predvidoma bo še v tem letu kronan z izdajo Smernic o izključevalskih zlorabah prevladujočega položaja (»Smernice«), prvimi smernicami Komisije na področju zlorab prevladujočega položaja nasploh.
Razjasnitev testa za opredelitev izključevalskih zlorab
Izključevalske zlorabe, pri katerih gre za ravnanje podjetja s prevladujočim položajem, katerega učinek je izrinjenje svojih konkurentov s trga, so bile dolgo časa v ospredju izvrševanja 102. člena PDEU.
Zahteva po dokazovanju izključevalskih učinkov je s sodbo v zadevi Intel[1] leta 2017 pomenila veliko prelomnico na področju zlorab prevladujočega položaja. Od tedaj je Sodišče EU razvilo test, skladno s katerim je izključevalska zloraba podana, če sta izpolnjena dva elementa: (i) ravnanje temelji na uporabi drugih sredstev, kot so tista, ki pomenijo »običajno« konkurenco oziroma konkurenco na podlagi učinkovitosti (angl. competition on the merits) in (ii) je sposobno povzročiti izključevalski učinek. Ta test je Sodišče EU potrdilo tudi v nedavni odmevni sodbi v zadevi Google Android.[2]
V zvezi z opredelitvijo izkoriščevalskih zlorab je bilo dlje časa bržkone najspornejše vprašanje, ali in na kakšen način se pri analizi upošteva koncept hipotetičnega konkurenta, ki je enako učinkovit kot podjetje s prevladujočim položajem (angl. as-efficient competitor). Sodišče EU je v zvezi s tem pojasnilo, da cilj 102. člena PDEU sicer ni preprečitev izhoda s trga podjetij, ki so manj učinkovita kot podjetje s prevladujočim položajem, in da Komisija obstoj izključevalskega učinka lahko dokaže z analizo zmožnosti hipotetičnega konkurenta, ki je enako učinkovit kot podjetje s prevladujočim položajem, da ravnanje slednjega posnema. Vendar pa je obenem dodalo, da obstoj izključevalskega učinka s takšno analizo ni pogojen, zato lahko Komisija zlorabo dokaže tudi na drugačne načine, na primer kadar struktura trga in ravnanje podjetja s prevladujočim položajem onemogočata vstop ali pojav enako učinkovitega konkurenta.[3]
Sodišče EU je v nedavnih sodbah prav tako razložilo in utrdilo pravne teste za posamezne vrste izključevalskih zlorab, in sicer cenovno predatorstvo,[4] cenovne škarje,[5] zavračanje dobave[6] in preferiranje lastnih proizvodov.[7]
Oživitev nekaterih klasičnih tipov zlorab prevladujočega položaja
Čeprav je izvrševanje 102. člena PDEU danes osredotočeno predvsem na izključevalske zlorabe, se nakazuje tudi trend oživitve nekaterih drugih, klasičnih tipov zlorab prevladujočega položaja.
Prvič, Komisija v svoji praksi vse pogosteje obravnava primere t. i. izkoriščevalskih zlorab, pri katerih gre običajno za izkoriščevalske prakse podjetja v razmerju do kupcev in/ali končnih potrošnikov. V zadevi Apple – App Store Practices (music streaming)[8] je Komisija sankcionirala Apple, ker je ponudnikom storitev pretočnega predvajanja glasbe (npr. Spotify), ki do uporabnikov dostopajo prek trgovine App Store, nalagal nepoštene pogodbene pogoje s tem, da jim je prepovedal obvestiti uporabnike o cenejših možnostih naročnin zunaj sistema iOS. Prav tako je zaradi nalaganja nepoštenih pogodbenih pogojev Komisija v zadevi Facebook Marketplace[9] sankcionirala podjetje Meta, ki je v korist lastne spletne storitve za oglaševanje Facebook Marketplace uporabljalo podatke svojih konkurentov na tem trgu, ki jih je pridobilo v okviru njihove uporabe drugih storitev podjetja Meta.
Drugič, opaziti je mogoče vrnitev delitve notranjega trga kot zlorabe prevladujočega položaja. Po začetni fazi konkurenčnega prava EU se je delitev notranjega trga obravnavala zlasti v okviru vertikalnih sporazumov, v zadnjih letih pa jo Komisija ponovno obravnava tudi kot zlorabo prevladujočega položaja. Tako je na primer v letu 2024 Komisija sankcionirala Mondelez za zavračanje dobave čokoladnih izdelkov nekaterim posrednikom, da bi jim s tem preprečil preprodajo teh izdelkov v države, v katerih je imel Mondelez v distribuciji prevladujoč položaj.[10]
Zagotavljanje učinkovitega izvrševanja 102. člena PDEU
V času, v katerem je kompleksnost zadev vse večja, hkrati pa se organi za varstvo konkurence soočajo z omejitvami sredstev, je zagotavljanje učinkovitega izvrševanja konkurenčnega prava EU zagotovo eden izmed izzivov. Vendarle pa obstaja več mehanizmov, s katerimi se tovrstne izzive lahko naslovi.
V praksi Komisije je mogoče pri izvrševanju 102. člena PDEU zaznati porast t. i. odločb z zavezami (angl. commitment decisions), v katerih Komisija sprejme zaveze podjetja in jih spremeni v zavezujoče, obenem pa podjetja finančno ne sankcionira. Na tak način lahko Komisija zadeve zaključi hitreje in učinkoviteje, obenem pa so zaveze lahko bolj prilagojene konkretnim konkurenčnopravnim pomislekom kot ukrepi, ki jih lahko Komisija sprejme v okviru izdaje odločbe o kršitvi.
Manevrski prostor za učinkovitejšo obravnavo nekaterih zlorab prevladujočega položaja pa v novejši sodni praksi pušča tudi Sodišče EU, ki je že v več sodbah nakazalo možnost, da bi bile nekatere zlorabe prevladujočega položaja prepovedane že po cilju (angl. by object).[11] Takšna vrsta zlorabe bi Komisijo razbremenila zahtevnega dokazovanja protikonkurenčnih učinkov in s tega vidika olajšala izvedbo postopka o kršitvi. Čeprav Sodišče EU do sedaj še ni izrecno opredelilo kakšne vrste zlorabe za zlorabo po cilju, je svojo interpretacijo Komisija že nakazala v osnutku Smernic.
V pričakovanju Smernic o izključevalskih zlorabah prevladujočega položaja
V letu 2024 je Komisija objavila osnutek Smernic, v katerih je predstavila svojo interpretacijo sodne prakse o izključevalskih zlorabah po 102. členu PDEU. Komisija je pri opredelitvi splošnega testa sledila dvema kumulativnima pogojema iz sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je z vidika ugotavljanj izključevalskih učinkov zlorabe razvrstila v tri kategorije: v prvi kategoriji so zlorabe, pri katerih je treba dokazati izključevalske učinke; v drugi so zlorabe, pri katerih se obstoj izključevalskih učinkov domneva; v tretji kategoriji pa zlorabe, ki po svoji naravi omejujejo konkurenco in pri katerih analiza izključevalskih učinkov ni potrebna (t. i. gole omejitve). Veliko število že obravnavanih zlorab je Komisija uvrstila v drugo kategorijo (npr. predatorstvo, cenovne škarje, pogojni rabati, izključno poslovanje).
Osnutek Smernic je v javni razpravi dvignil veliko prahu, zlasti zaradi klasifikacije zlorab na tri kategorije, pri čemer v nasprotju s sodbo v zadevi Intel dve kategoriji ne zahtevata analize izključevalskih učinkov, koncept domnev izključevalskih učinkov pa nima opore v sodni praksi Sodišča EU. Komisija pred izdajo končne različice Smernic preučuje odzive na osnutek, ob upoštevanju pomembne zmage v zadevi Google Android pa je pričakovati, da bo temeljna struktura iz osnutka Smernic ostala podobna.
Članek je prirejen po: Johannes Holzwarth, Virgilio Pereira in Jan Krajnik (2026) ‘Abuse of dominance under Article 102 TFEU: a survey on 2024 and 2025’. Journal of European Competition Law & Practice, https://doi.org/10.1093/jeclap/lpag037.
[1] Zadeva C-413/14 P, Intel proti Evropski komisiji, ECLI:EU:C:2017:632.
[2] Zadeva C‑738/22 P, Google in Alphabet proti Evropski komisiji (Google Android), ECLI:EU:C:2026:533.
[3] Zadeva C-48/22 P, Google in Alphabet proti Evropski komisiji (Google Shopping), ECLI:EU:C:2024:726; in zadeva C‑738/22 P, Google in Alphabet proti Evropski komisiji (Google Android), ECLI:EU:C:2026:533.
[4] Zadeva T-671/19, Qualcomm proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2024:626.
[5] Zadeva C-260/24, Lukoil Bulgaria, ECLI:EU:C:2025:988.
[6] Zadeva C-245/24, Lukoil Bulgaria in Lukoil Neftohim Burgas, ECLI:EU:C:2025:987; in zadeva C-233/23, Alphabet in drugi (Android Auto), ECLI:EU:C:2025:110.
[7] Zadeva C-48/22 P, Google in Alphabet proti Evropski komisiji (Google Shopping), ECLI:EU:C:2024:726.
[8] Odločba Komisije v zadevi AT.40437, Apple – App Store Practices (music streaming).
[9] Odločba Komisije v zadevi AT.40684, Facebook Marketplace.
[10] Odločba Komisije v zadevi AT.40632, Mondelez trade restrictions.
[11] Zadeva C-333/21, European Superleague Company, ECLI:EU:C:2023:1011.
