Zaradi izjemnih povišanj cen energentov v letu 2023 so bile mnoge družbe upravičene do izplačila državne pomoči na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (»ZPGOPEK«). Kljub začetnemu optimizmu pristojnih organov, da bo država pomagala omiliti negativne posledice na področju gospodarstva, pa sedaj ob relativni umiritvi cen energentov v praksi opažamo zamude pri izplačilih pomoči ter vprašljive razlage ZPGOPEK, katerih posledica je lahko vračilo celotne pomoči. Določene družbe so tudi že prejele odločbe o vračilu pomoči. Aljaž Cankar in Janja Zaplotnik komentirata trenutno situacijo in svetujeta podjetjem glede državnih pomoči za energente za 2023.
Kaj opažamo v praksi ter kaj lahko družbe naredijo, da čim prej pridejo do sredstev, na pravočasno izplačilo katerih so upravičeno računala, ali da ubranijo svojo upravičenost do državnih pomoči?
1. Nismo prejeli zadržanih 20 % pomoči
Družbe, ki so bile upravičene do pomoči, so 80 % višine odobrene pomoči prejemale v mesečnih izplačilih v letu 2023, 20 % višine pomoči pa je bilo zadržane. Izplačilo preostalih 20 % pomoči bi moralo biti izvedeno do 28. februarja 2024, ta rok pa je bil, morebiti tudi s prepovedano retroaktivno veljavo, podaljšan do 31. avgusta 2024. Kasnejši rok sicer velja zgolj za primere, ko pristojni organ zaradi pomanjkljivih podatkov zadržanih sredstev ni mogel izplačati do 28. februarja 2024. Če damo vprašljivo retroaktivno veljavo na stran, sta oba roka že potekla, marsikatera družba pa kljub temu še ni prejela izplačila dolgovanih 20 % pomoči.
Upravno sodišče je v dveh, do določene mere primerljivih zadevah[1] že odločilo, da je zadržanje izplačil že odobrene pomoči nezakonito, pristojni organ (SPIRIT Slovenija) pa v posledici neizplačila dolguje tudi zamudne obresti. Po našem mnenju je tako zadnji obrok pomoči že zapadel, bodisi 28. februarja 2024, bodisi 31. avgusta 2024 (odvisno od tega, ali je Spirit res imel pomanjkljive podatke za presojo ali ne) in je od pristojnega organa mogoče zahtevati izplačilo, skupaj z relevantnimi zamudnimi obrestmi.
Pravno bi tako lahko bilo mogoče zahtevati tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, je pa seveda na mestu tudi poslovni razmislek, ali je to v posamičnem primeru res smotrno za družbo, ali pa je vendarle smiselno počakati še kakšen mesec.
2. Pristojni organ nas je obvestil, da naj bi obstajali razlogi za vračilo pomoči
Resnejši pa so položaji, ko družbam grozi, da sploh ne bodo upravičene do državnih pomoči po ZPGOPEK.
Med poletjem je po naših opažanjih več družb prejelo različne pozive k pojasnilom in predložitvi dokazil v zvezi s tem, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči na podlagi ZPGOPEK.
Pozivi se nanašajo bodisi na pomanjkljive podatke, kjer lahko družbe zahtevane podatke predložijo same (npr. računi za relevantne energente), bodisi vključujejo očitek, da naj bi prišlo do kršitve člena 16(12) ZPGOPEK. Omenjen člen v letu 2023 oziroma za leto 2023 prepoveduje izplačila dobička, nakupe lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.
V praksi npr. opažamo, da pristojni organ širi definicijo poslovodstva tudi na osebe, ki to v skladu z ustaljenimi metodami razlage prava niso (na primer prokuristi, različni vodilni delavci).
Vprašljive so tudi širitve prepovedi izplačil na vodje npr. podružnic in drugih notranjih organizacijskih enote družbe.
Znotraj prepovedane posledice člena 16(12) ZPGOPEK pa vključuje tudi primere, kjer je prišlo do nehotenega izplačila nagrade (npr. skupaj z izplačilom božičnice vsem v podjetju), ki je bila v celoti vrnjena, posledice izplačila nagrade pa so bile s strani upravičenca v celoti odpravljene še pred zaključkom nadzornega postopka. V posameznih primerih je vprašljivo tudi, ali je z zahtevo za vračilo celotnega zneska pomoči spoštovano načelo sorazmernosti.
V vseh teh primerih lahko obstajajo (tehtni) argumenti, da do kršitve člena 16(12) ZPGOPEK ni prišlo in pomoči ni potrebno vračati, odvisno sicer od okoliščin vsakega posameznega primera.
V teh primerih družbam svetujemo, da svoja pojasnila pristojnemu organu primerno pravno strukturirajo, v primeru negativne odločbe o vračilu pa razmislijo o možnostih uspeha v upravnem sporu.
3. Prejeli smo odločbo, s katero nam je bilo naloženo vračilo pomoči
V nekaterih primerih pa smo zaznali, da je pristojni organ tudi že vročal odločbe, ki upravičencem nalagajo vračilo že prejete pomoči.
Zlasti glede na zgoraj opisane okoliščine, ki lahko družbe prikrajšujejo do pomoči tudi na podlagi vprašljivih pravnih argumentov, je tudi v teh primerih na mestu skrbna analiza konkretnega primera. Upoštevati pa je tudi treba, da je tožbo v upravnem sporu kot razpoložljivo pravno sredstvo zoper odločbo o vračilu treba vložiti v 30 dneh od prejema odločbe o vračilu.
***
Področje državnih pomoči je lahko zahtevno, družbe, ki so prejele pomoč na podlagi ZPGOPEK pa se soočajo s pravno negotovostjo v zvezi z odobreno pomočjo. S premišljenim pristopom in ustreznimi pravnimi argumenti lahko družbe zaščitijo svoje interese, dosežejo polna izplačila že odobrene pomoči ter zmanjšajo tveganja za vračilo pomoči.
[1] UPRS Sodba in sklep II U 209/2023-24 in UPRS Sodba in sklep II U 210/2023-35
