Povzetek – bistvene novosti, ki jih prinaša PKP3
Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in zaradi začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov nov PKP3 predvideva možnost za delodajalce, da delavcem, ki so pri njih zaposleni za polni delovni čas, odredijo delo s krajšim delovnim časom (najmanj 20 ur do 35 ur na teden) in jih hkrati delno napotijo na začasno čakanje na delo (od 5 ur do 20 ur na teden). Gre za ukrep, ki predstavlja možnost odmika od temeljne obveznosti delodajalca, da delavcu zagotavlja delo v obsegu, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
Ne glede na odreditev tega ukrepa se delavcu delovnopravni status ne spremeni, pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas ostane nespremenjena in delavec je še naprej vključen v vsa socialna zavarovanja v polnem obsegu ter ohrani vse pravice in obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja (razen, če izrecno drugače določeno v PKP3). V času, ko delavec dela, je upravičen do plače. Za čas čakanja na delo pa do nadomestila plače po določbah ZDR-1 (80 % osnove).
Hkrati pa je delodajalcem omogočeno, da bodo od Zavoda RS za zaposlovanje uveljavljali delno povračilo izplačanega nadomestila plače (t.im. subvencijo) za to obdobje delnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 ur do 5 ur tedensko.
Dodatno, PKP3 ohranja možnost odreditve začasnega čakanja na delo in povračilo nadomestila plače, kot je to bilo predvideno po dosedanji interventni zakonodaji (ZIUZEOP) še za mesec junij 2020. Tako bodo lahko delodajalci najdlje do 30. 6. 2020 napotili posameznega delavca na začasno čakanje na delo in pod zakonsko določenimi pogoji uveljavljali delno povračilo nadomestila plače za ta čas.
UKREP I: SKRAJŠAN DELOVNI ČAS IN DELNA NAPOTITEV NA ČAKANJE
1. SPLOŠEN PREGLED UKREPA SKRAJŠANJA DELOVNEGA ČASA
PKP3 uvaja možnost odreditve dela s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov.
Ukrep lahko uveljavijo delodajalci le za delavce:
- ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in
- na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas (tj. najmanj 20 ur tedensko do 35 ur tedensko).
Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcu vsaj 20 ur tedensko, za preostali delovni čas do polnega pa je delavec delno napoten na čakanje na delo, lahko za čas odrejenega čakanja na delo (tj. od 5 do 20 ur tedensko) uveljavlja delno povračilo nadomestila plače. To delno nadomestilo povračila plače je v PKP3 definirano kot subvencija.
2. KATERIM ZAPOSLENIM NI MOŽNO ODREDITI DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM?
Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom po PKP3 ni možna:
- delavcu v času teka odpovednega roka
- delavcu s pravicami iz socialnih zavarovanj, torej delavcu, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem, invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
3. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA SKRAJŠANJA DELOVNEGA ČASA PO PKP3
Ukrep odreditve dela s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, je na voljo za obdobje od 1. 6. 2020 do najdlje 31. 12. 2020.
4. KAKŠEN JE POSTOPEK ODREDITVE SKRAJŠANEGA DELA S STRANI DELODAJALCA?
a. Obvezno predhodno posvetovanje in pisno mnenje sindikata ali sveta delavcev
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev o:
- obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,
- številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in
- trajanju odreditve.
Delodajalec mora pridobiti tudi pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev.
V kolikor pri delodajalcu ni organiziranega sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
V primeru spremembe okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obsega dela s skrajšanim delovnim časom, števila zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanja odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
PKP3 ne določa rokov v katerih mora biti posvetovanje izvedeno, prav tako ne določa roka v katerem bi moral sindikat oziroma svet delavcev podati pisno mnenje. Pri rokih za obvestitev in posvetovanje je treba upoštevati morebitne roke, ki so določeni v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in podjetniških kolektivnih pogodbah. Vsekakor je treba posvetovanje izvesti preden je odločitev delodajalca sprejeta. Menimo tudi, da je delodajalec dolžan sindikatu oziroma svetu delavcev omogočiti tudi razumen rok za pripravo na posvetovanje.
b. Pisna odredba delodajalca
Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom.
V pisnem napotilu določi:
- obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa (tj. ne krajši od 20 ur na teden),
- čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
- čas trajanja odmora med delom,
- višino povračila stroškov v zvezi z delom,
- možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter
- višino nadomestila plače.
c. Obvestitev Zavoda RS za zaposlovanje (»ZRSZ«) v treh delovnih dneh od dneva odreditve.
Glede na splošno dikcijo v PKP3, da mora delodajalec obvestiti ZRSZ o tem, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom v treh dneh od dneva takšne odreditve, menimo, da so delodajalci dolžni obveščati ZRSZ v vseh primerih, ko odredijo tak ukrep (torej ne le v primerih, ko delodajalec uveljavlja subvencijo). V kolikor delodajalec ravna v nasprotju s to obveznostjo, je predvideno vračilo prejetih sredstev.
5. KDO JE UPRAVIČENI DELODAJALEC ZA UVELJAVLJANJE SUBVENCIJE PO PKP3?
Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcu vsaj za polovični delovni čas (tj. za vsaj 20 ur tedensko), lahko zaprosi oziroma uveljavlja za čas odrejenega čakanja na delo (tj. od 5 do 20 ur tedensko delno povračilo nadomestila plače (tj. subvencijo).
Pravico do subvencije ima delodajalec, ki kumulativno izpolnjuje naslednje:
- je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020,
- zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas,
- po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela,
- delodajalec ni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
6. KAKŠEN JE POSTOPEK ZA UVELJAVITEV SUBVENCIJE?
Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje po PKP3 (glej prejšnjo točko).
Delodajalec uveljavlja subvencijo tako, da v roku 15 dni od odreditve ukrepa skrajšanja delovnega časa na ZRSZ vloži vlogo za dodelitev subvencije, kateri priloži:
- dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih s PKP3 (glej prejšnjo točko)
- podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še en mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja, kot je določena s PKP3 (glej točko 7)
- soglasje za objavo podatkov, saj bodo seznam vseh prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij javno objavljeni na spletnih straneh ZRSZ.
ZRSZ bo o vlogi delodajalca odločil s sklepom v roku 15 dni od prejema (popolne) vloge. Zoper takšno odločitev ZRSZ bo mogoče sprožiti le upravni spor, saj PKP3 izrecno onemogoča možnost pritožbe zoper sklep ZRSZ.
Na podlagi sklepa bosta delodajalec in ZRSZ sklenila pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja ter obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Tako bo pogodba o subvencioniranju vsebovala določbe zlasti o predmetu, višini, načinu izplačila subvencije, pogojih in načinu vračila subvencije, času prejemanja subvencije, spremljanju, poročanju, sankcijah za kršitev ter nadzoru nad izvajanjem ukrepa.
Subvencija se bo delodajalcu izplačevala mesečno, najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe o subvencioniranju med delodajalcem in ZRSZ.
7. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ČASU KORIŠČENJA SKRAJŠANJA DELOVNEGA ČASA PO PKP3?
a. V obdobju prejemanja subvencije
- delodajalec mora delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo;
- v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju velja prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delavce, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
- izjemoma te obveznosti ni, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP;
- prepoved odrejanja nadurnega dela, neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, če se to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
V zvezi z omejitvijo nadurnega dela in neenakomerne razporeditve delovnega časa se odpirajo nekatera vprašanja. Po našem mnenju, če izhajamo iz jezikovne in sistemske razlage PKP3, je neenakomerna razporeditev delovnega časa za delavce, ki so na skrajšanem delovnem času dopustna, kar izhaja predvsem iz besedila člena 14(4) PKP3. Menimo tudi, da bi bilo treba omejitev določila vezanega na nadurno delo razumeti na način, da se nanaša na delavce, ki jim ni odrejen skrajšan delovni čas, saj za delavce na skrajšanem delovnem času že skladno s pravili ZDR-1 velja, da se jim nadurno delo ne sme enostransko odrejati. Odrejanje nadurnega dela delavcem na skrajšanem delovnem času je tudi v nasprotju s samim institutom odreditve skrajšanega delovnega časa, saj se tem delavcem lahko enostavno prekliče odredba o krajšem delovnem času. Je pa na drugi strani smiselno, da se delavcem, katerim delovni čas ni skrajšan, nadurno delo ne sme odrejati, če bi to delo lahko opravili delavci na skrajšanem delovnem času. Prav tako tudi njihov delovni čas ne sme biti neenakomerno razporejen, saj se morebitni viški ur, če ne pride do izravnave, spremenijo v nadure.
b. Na splošno zaradi odreditve ukrepa
- vodenje evidence o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda iz dela glede na čas dejanskega prihoda in odhoda delavca (ob dejanskem prihodu in odhodu; ne šele ob koncu delovnika);
- obveznost obvestitve ZRSZ v treh dneh od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
c. Dodatne obveznosti in posledice zaradi prejemanja sredstev po PKP3
- ravnanje v nasprotju z obveznostmi, opisanimi pod a. in b. pomeni, da bo delodajalec moral prejeta sredstva vrniti v celoti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, hkrati pa gre za prekršek, za katerega je predpisana globa (glej točko 11);
- če delodajalec začne postopek likvidacije po ZGD-1 v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju potem, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, velja, da mora prejeta sredstva vrniti v celoti z zakonskimi zamudnimi obrestmi;
- če je pri delodajalcu od uveljavitve tega zakona (tj. 5. 2020) prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, mora delodajalec o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva bo moral vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
8. VIŠINA SUBVENCIJE ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS IN NJENO IZPLAČILO
PKP3 predvideva višino subvencije za ohranitev zaposlitve v vnaprej določenih zneskih, in sicer:
- 448 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
- 336 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
- 224 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.
- 112 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
Subvencija se bo sorazmerno zmanjšala za čas odsotnosti delavca z dela v primerih, ki so določeni z ZDR-1. Gre predvsem za primere, ko bo delavec odsoten zaradi koriščenja letnega dopusta, bolniških odsotnosti, praznikov in drugih dela prostih dni. V takšnih primerih bo tudi nadomestilo plače, ki ga bo delavec prejel v drugačni višini (glej točko 9). Tudi iz pojasnil k predlogu PKP izhaja, da bo delodajalec upravičen do subvencije le takrat, ko se delo opravlja s skrajšanim delovnim časom in se subvencija izplača le za dneve, ko delavec dela in za tisti del delovnega časa, ki je skrajšan.
Subvencija se bo delodajalcu izplačevala mesečno (v celoti ali v sorazmernem delu). PKP3 predvideva, da naj bi se subvencija izplačala najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe o subvencioniranju med delodajalcem in ZRSZ.
9. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCA, KI MU JE ODREJENO DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM PO PKP3
PKP3 predvideva tudi določene pravice in obveznosti za delavca, ki mu je bilo s strani delodajalca odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Najpomembnejše je, da delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen v kolikor je v PKP3 izrecno drugače predvideno.
Delavec ima tako:
- pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela (100 % plača);
- pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, in sicer v višini, kot je določena z ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % osnove; ne glede na višino subvencije, ki jo lahko dobi delodajalec);
- pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu;
- obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom;
- pravico do mesečnega nadomestila plače, ko je odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1 (tj. zaradi izrabe letnega dopusta, bolniške odsotnosti, praznikov in drugih dela prostih dni) in v višini, kot je določena z ZDR-1. Pri tem se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas;
- pravico, da se v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami ZUTD lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve (npr. določeni ukrepi vseživljenjske karierne orientacije in posredovanje zaposlitve). V času dela s polnim delovnim časom pa delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja po določbah ZUTD. PKP3 še predvideva, da v primeru, da se je delavec na podlagi soglasja delodajalca vključil v te ukrepe, je osnova za nadomestilo plače višja – in sicer je določena v višini skladno s členom 137(7) ZDR-1 – torej v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih, hkrati pa ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
10. KAJ PA DELODAJALCI, KI SUBVENCIJE NE BODO UVELJAVLJALI OZIROMA JIM NE BO DODELJENA?
Člen 23 PKP3 določa, da so delodajalci upravičeni do izvajanja ukrepa iz tega poglavja PKP3, torej dela s skrajšanim delovnim časom in delne napotitve na čakanje za obdobje od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020, tudi v primeru, če jim subvencija ne bo dodeljena ali zanjo ne bodo zaprosili.
Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je namen določbe v tem, da pridobitev subvencije ne predstavlja pogoja za skrajšanje delovnega časa in napotitev delavcev na začasno čakanje na delo v skladu z določbami tega zakona, pri čemer bo seveda takšen ukrep finančno v celoti bremenil delodajalca.
Glede na navedeno se zdi, da za takšne delodajalce ni potrebno, da izpolnjujejo nekatere posamezno določene pogoje iz PKP3, ki se izrecno nanašajo na uveljavljanje subvencije (člen 12 PKP3, glej točko 5 in zaveze oziroma omejitve iz člena 18 PKP3, ki veljajo za obdobje prejemanja subvencije in določeno obdobje po tem (zlasti zaveza o neodpuščanju, glej točko 7).
11. NADZOR NAD PREDSTAVLJENIMI UKREPI DELA S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM IZ PKP3 IN KAZENSKE DOLOČBE
Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po PKP3 bo opravljal ZRSZ, ki mu je omogočeno tudi brezplačno pridobivanje določenih osebnih podatkov o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Finančne uprave Republike Slovenije ter od delodajalca evidenco izrabe delovnega časa.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem opisanih določb PKP3 (tj. členov 11 do 20) bo opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
Kazenske določbe za prejemnike subvencije, ki so kršili prepoved odpuščanja ali odrejanja nadurnega dela, neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, če bi to delo lahko opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in sicer se jim lahko izreče globa v znesku:
- od 1.500 EUR do 8.000 EUR za delodajalca, ki zaposluje 10 ali manj delavcev;
- od 10.000 EUR do 50.000 EUR za ostale delodajalce;
- od 450 EUR do 2.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca;
- od 450 EUR do 1.200 EUR za delodajalca posameznika.
12. RAZMERJE DO OSTALIH INTERVENTNIH UKREPOV
Menimo, da je ukrep skrajšanja delovnega časa združljiv z ukrepom delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo, ki ga PKP3 predvideva za delodajalce do najdlje 30. 6. 2020 in bo predstavljen v nadaljevanju.
Hkrati pa opozarjamo na določbo, da morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev iz ukrepov določenih v ZUIZEOP, in ukrepov, določenih s tem zakonom PKP3, ki prenehajo veljati 31. maja 2020, vložiti do 30. 6. 2020 ( če ZUIZEOP in PKP3 ne določata drugače).
Z dnem uveljavitve zakona PKP3 (tj. 31. 5. 2020) prenehajo veljati določene določbe ZIUPPP (prvega interventnega zakona), in sicer členi 2 do vključno 11, ki so omogočali napotitev delavcev na začasno čakanje na delo in povračilo nadomestil plače za ta čas.
Hkrati pa v prehodni določbi PKP3 ni izrecnega sklica na člen 18 ZIUPPP, ki predvideva, da se ne glede na člen 148(7) ZDR-1 v letu 2020 pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Za referenčno obdobje, v katerem se polni delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa kot povprečni delovni obveznosti v obdobju 12 mesecev izravna, se šteje koledarsko leto 2020. Torej, iz navedenega lahko zaključimo, da člen 18 ZIUPPP velja.
UKREP II: POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO
13. SPLOŠEN PREGLED UKREPA IN UPRAVIČENI DELODAJALCI
Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo in povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je bil uveden po že prej sprejeti interventni zakonodaji, in sicer po določbah ZIUZEOP. Več o tem ukrepu si lahko preberete tukaj.
ZIUZEOP je ukrep napotitve na čakanje na delo in delnega povračila nadomestila plače časovno omejil do 31. 5. 2020. Zaradi vseprisotne zaostrene gospodarske situacije je s PKP3 podaljšano izvajanje tega ukrepa do konca meseca junija 2020, ob pogojih, ki jih določa PKP3.
Do ukrepa je upravičen vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, in ki mu bodo po njegovi oceni (ocena glede na čiste prihodke od prodaje, ugotovljene po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo):
- prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019;
- če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
- če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Upravičenost do ukrepov se bo presojala za nazaj, in sicer, če pogoji iz PKP3 ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, bo upravičenec vrnil prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Ne glede na zgoraj predstavljene pogoje (tj. za tiste, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogojev), so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.
Do ukrepa nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo niso upravičeni:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020;
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji;
- delodajalci, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če imajo neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (pri čemer se šteje, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
- delodajalci, če je nad njim uveden postopek stečaja.
14. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA NAPOTITVE NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO
Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo je na voljo za obdobje od 1. 6. 2020 do najdlje 30. 6. 2020.
15. KAKŠEN JE POSTOPEK IN NAČIN UVELJAVLJANJA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE?
Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu mora določiti čas začasnega čakanja na delo, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Za namene uveljavljanja povračila nadomestil plače pa delodajalec vloži elektronsko vlogo pri ZRSZ v 8 (osmih) dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, vendar najkasneje do 30. 6. 2020.
Torej, za uveljavljanje ukrepa po PKP3 je treba vložiti novo vlogo v elektronski obliki, ne glede na že morebitno uveljavljanje povračila nadomestila plače po prejšnjih interventnih ukrepih.
Vlogi se priloži:
- oceno upada prihodkov, za pravilnost katere delodajalec kazensko in materialno odgovarja in
- dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga;
- za delodajalce, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo: v vlogi se navede še delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
ZRSZ bo o vlogi odločil s sklepom v 15 dneh.
Delno povračilo nadomestila plače se bo delodajalcu izplačevalo mesečno – na 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca), in sicer v sorazmernem deležu ali v celoti.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
16. KAKŠNE SO PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV, KI JIM JE BILO ODREJENO ZAČASNO ČAKANJE NA DELO?
Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in za katerega delodajalec prejema povračilo izplačanega nadomestila plače ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen kar je drugače urejeno s PKP3.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo tako:
- dolžnost (in ne pravico, kot je bila predvidena z ZIUZEOP-A) da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti ZRSZ;
- pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % osnove), vendar ne manj kot znaša minimalna plača v Republiki Sloveniji;
- možnost izrabe letnega dopusta v dogovoru z delodajalcem, pri čemer delavcu za ta čas pripada nadomestilo plače v skladu s splošnimi pravili ZDR-1.
17. KAKŠNA JE VIŠINA DELNEGA POVRAČILA IZPLAČANEGA NADOMESTILA PLAČE?
Ob izpolnjevanju predstavljenih pogojev bo delodajalec s strani Republike Slovenije lahko dobil delno povrnjeno nadomestilo izplačane plače, in sicer v višini 80 % izplačanega nadomestila plače, vendar največ kot znaša najvišji znesek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v ZUTD (tj. 892,50 EUR bruto). V teh 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
Ker višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.
Delno povračilo nadomestila plače se bo delodajalcu izplačevalo mesečno – na 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca), in sicer v sorazmernem deležu ali v celoti. Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
18. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI DELODAJALCA V TEM ČASU?
a. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače:
- delodajalec mora delavcem izplačevati nadomestila plače v skladu s PKP3;
- prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
- predhodno obveščanje ZRSZ, v kolikor delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo;
Ravnanje v nasprotju z obveznostmi, opisanimi zgoraj, pomeni, da bo delodajalec moral prejeta sredstva vrniti v celoti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, hkrati pa gre za prekršek, za katerega je predpisana globa (glej točko 19);
b. V obdobju prejemanja sredstev in v obdobju potem, ki je enako obdobju prejemanja sredstev:
- če delodajalec začne postopek likvidacije po ZGD-1, velja, da mora prejeta sredstva vrniti v celoti z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
c. V času prejemanja nadomestila plače: delodajalec ne sme odpustiti
Za razliko od omejitev, ki veljajo pri uveljavljanju subvencije po PKP3 in ostalih ukrepov po prej veljavnih interventnih zakonih (ZIUZEOP), v PKP3 pri ukrepu prejemanja povračila nadomestila plače ni izrecno predvidena prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Glede na to, da je bila takšna omejitev vsebovana pri vseh podobnih interventnih ukrepih, svetujemo zadržan pristop pri navedenih izplačilih v zvezi z uveljavljanjem tega ukrepa delnega povračila nadomestil plače.
19. NADZOR NAD DODELITVIJO IN IZPLAČEVANJEM NADOMESTIL PLAČ IZ PKP3 TER IZVAJANJEM SKLEPA, SKUPAJ S KAZENSKIMI DOLOČBAMI
Administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti bo opravljal ZRSZ: delodajalci, ki so uveljavili povračilo nadomestil plač, morajo ZRSZ omogočiti ta nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti ter omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v primeru nadzora na kraju samem. ZRSZ pa je omogočeno brezplačno pridobivanje določenih osebnih podatkov o delavcih na začasnem iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Finančne uprave Republike Slovenije. Hkrati ima ZRSZ pravico pridobiti dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po PKP3, tudi neposredno od delodajalca (pri čemer se prekrije oziroma izloči tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine).
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem opisanih določb PKP3 (tj. členov 24 do 32) bo opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
Kazenske določbe za prejemnike delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo, ki niso omogočili administrativnega in finančnega nadzora, so izplačali nadomestila plač v nasprotju s PKP3, so v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredili nadurno delo ali niso obvestili ZRSZ ob pozivu delavca na delo, in sicer se jim lahko izreče globa v znesku:
- od 1.500 EUR do 8.000 EUR za delodajalca, ki zaposluje 10 ali manj delavcev;
- od 3.000 EUR do 20.000 EUR za ostale delodajalce;
- od 450 EUR do 2.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca;
- od 450 EUR do 1.200 EUR za delodajalca posameznika.
VPRAŠANJA, VEZANA NA DRŽAVNO POMOČ
20. ALI SE PREJETA SUBVENCIJA PO PKP3 IN POVRAČILO NADOMESTILA PLAČ PO PKP3 ŠTEJETA ZA DRŽAVNO POMOČ?
Da, prejeta subvencija, ki jo delodajalec prejme na podlagi PKP3, in prejeto povračilo nadomestila plač, ki ga delodajalec prejme na podlagi PKP3, predstavljata državno pomoč in sta torej predmet omejitev, ki izvirajo iz pravil o državnih pomočeh.
Skladno s členom 22(1) PKP3 in členom 34(1) PKP3 se ukrepa izvajata v skladu s točko 3.10 Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (»Začasni okvir«).
21. ALI SE SUBVENCIJA, PREJETA NA PODLAGI PKP3, IN POVRAČILO NADOMESTILA PLAČ PO PKP3 VŠTEVATA V KAPICO 800.000 EUR, KI JE DOLOČENA Z ZIUZEOP?
Menimo, da se subvencija, prejeta na podlagi PKP3 oziroma povračilo nadomestila plače po PKP3 ne vštevata v kapico 800.000 EUR, saj taka omejitev ne izhaja iz besedila PKP3 – le-ta namreč ne določa najvišjega zneska prejetih sredstev, niti ne vsebuje sklica na relevantno omejitev iz ZIUZEOP.
Prav tako točka 3.10 Začasnega okvirja, na podlagi katere se ta ukrepa izvajata, ne vsebuje take omejitve. Kapica 800.000 EUR je namreč določena v točki 3.1 Začasnega okvirja, ki na splošno ureja pravila dodelitve pomoči (v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, davčnih ugodnostih in drugih oblikah) in se po našem mnenju ne razteza na sredstva, ki se dodeljujejo na podlagi točke 3.10.