Zeleno javno naročanje že nekaj let ni več zgolj priporočilo dobre prakse, temveč je obvezen del postopkov javnega naročanja pri predmetih javnega naročanja, določenih z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uredba o ZeJN; Uredba).[1] Uredba v členu 4(1) opredeljuje 22 predmetov javnega naročanja, pri katerih je upoštevanje okoljskih in trajnostnih vidikov ter vidikov krožnega gospodarstva obvezno – med njimi sta tudi projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb in cest. Skladnost s temi zahtevami pomembno vpliva na vsebino razpisov, izbor ponudnikov in zakonitost izvedenih postopkov.
Uredba o ZeJN: pravna narava in zavezujoč okvir za naročnike
Uredba o ZeJN je podzakonski predpis, ki v slovenski pravni red vnaša koncept zelenega javnega naročanja kot enega ključnih operativnih instrumentov okoljske politike. Pri zelenem javnem naročanju gre za naročanje blaga, storitev in gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnimi predmeti naročila v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti (1. člen Uredbe).
Medtem ko ZJN-3[2] določa pravila izvedbe postopkov javnih naročil, Uredba zavezuje naročnike, da v te postopke vsebinsko vključijo trajnostne in okoljske vidike. Pri 22 predmetih javnega naročanja iz 4. člena Uredbe naročnik ne odloča več o tem, ali bo trajnostne vidike vključil v postopek, pač pa mora v posameznem naročilu upoštevati in doseči cilj oziroma zahtevo, ki jo za ta predmet določa 6. člen Uredbe.
Namen Uredbe in krog zavezancev
Namen Uredbe je v 2. členu jasen: zmanjšati negativen vpliv javnih naročil na okolje, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe na trgu, spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter z odgovorno okoljsko javno porabo dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom. Zavezanci so z Uredbo postavljeni v vlogo aktivnih oblikovalcev trga – njihova kupna moč naj usmerja gospodarske subjekte k manj obremenjujočim rešitvam za okolje. Krog zavezancev se prekriva s krogom naročnikov po ZJN-3 in zajema državne organe, samoupravne lokalne skupnosti, javne zavode, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava.
22 predmetov javnih naročil, pri katerih je zeleno javno naročanje obvezno
Med 22 predmeti javnih naročil iz 4. člena Uredbe se z vidika gradbenega sektorja izpostavljajo predvsem projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb (12. točka) in projektiranje oziroma izvedba gradnje cest (13. točka). Na gradbeno in infrastrukturno področje se navezujejo tudi nekateri ožje opredeljeni predmeti, kot so stenske plošče, stavbno pohištvo, protihrupne cestne ograje ter cestna razsvetljava in prometna signalizacija. Za vsak predmet javnih naročil Uredba v 6. členu določa konkretne okoljske cilje, ki jih mora naročnik doseči v postopku javnega naročanja, npr. pri stavbah mora delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbi znašati najmanj 30 odstotkov prostornine vgrajenih materialov, hkrati pa mora biti dosežena skoraj ničenergijska raven; pri cestah se pri gradnji vozišča prioritetno uporabi recikliran asfaltni granulat iz stare cestne površine ali iz drugih virov.
Obvezni cilji in izjeme
Uredba formulira cilje kot obvezen rezultat posameznega naročila, ne kot priporočilo. Člen 6(7) sicer dopušča izjemo, če to zahtevajo okoliščine ali predmet naročila. Pri naslednjem istovrstnem naročilu mora naročnik zagotoviti 100-odstotni cilj (oziroma dvakratnik cilja, če je ta nižji od 50 %); izjema pa se sploh ne uporablja za cilje iz 2., 7., 15., 16., 17., 29., 30., 34. in 35. točke člena 6(2) – torej ne za gradnjo stavb in cest. Pri njih naročnik kljub specifičnim okoliščinam projekta ne more kar izstopiti iz okvira Uredbe. Drugačen mehanizem zagotavljanja trajnostne gradnje Uredba ureja v členu 6(5): javno naročilo projektiranja stavbe se lahko odda tudi z uporabo priznanega sistema certificiranja trajnostne gradnje (npr. DGNB, BREEAM, LEED), ki nadomesti standardno dokazovanje izpolnjevanja cilja iz 15. točke člena 6(2).
Okoljske smernice in merila: pripomoček ali zaveza?
Za pomoč naročnikom pri praktičnem izvajanju Uredbe sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo notranje zadeve in javno upravo v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravila in objavila Primere okoljskih zahtev in meril za posamezne predmete javnega naročanja.[3]
Podlaga za pripravo smernic je 8. člen Uredbe, ki določa, da pristojna ministrstva pripravijo »primere okoljskih zahtev in meril, ki jih lahko naročnik vključi v postopek javnega naročanja«. Iz dikcije »ki jih lahko naročnik vključi« izhaja, da gre za nezavezujoč pripomoček, ki naročniku olajša pripravo razpisne dokumentacije. Naročnik jih lahko uporabi v celoti ali jih prilagodi, dokler je končni cilj iz Uredbe dosežen.
Praktična vrednost smernic za naročnike
Objavljeni primeri za stavbe (P12) in ceste (P13) sistematično pokrivajo vse faze razpisnega postopka: pogoje za sodelovanje, tehnične specifikacije, merila za oddajo javnega naročila in posebna določila pogodbe o izvedbi naročila. Vključujejo tudi sektorsko-tehnične vsebine, ki jih splošni pravni predpis ne ureja, so pa praktično odločilne; na primer formulo za izračun deleža lesa v prostornini vgrajenih materialov in njeno povezavo z BIM-modeli (ISO 16739/IFC) ali hierarhijo uporabe recikliranega asfaltnega granulata.
Projekt CE-PRINCE
Vrzel med pravnimi cilji zelenega javnega naročanja in njihovo dejansko uporabo v praksi obravnava projekt CE-PRINCE[4] (ang. Central Europe Green Procurement and Innovation Network for Circular Economy). Projekt poteka v okviru programa Interreg Srednja Evropa od junija 2024 do novembra 2026, v njem pa sodeluje deset partnerjev iz sedmih srednjeevropskih držav, tudi Slovenije. Slovenijo v partnerstvu CE-PRINCE zastopa Gospodarska zbornica Slovenije prek Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS ZGIGM).
Projekt je relevanten zlasti zato, ker se osredotoča na praktična vprašanja vključevanja krožnih in okoljskih zahtev v javna naročila: od oblikovanja tehničnih specifikacij, meril in dokazil, do spremljanja učinkov med izvedbo naročila. To je posebej pomembno pri gradbenih naročilih, kjer mora naročnik zahteve glede materialov, trajnostnih lastnosti proizvodov in ravnanja z viri prevesti v jasne, preverljive in izvedljive razpisne pogoje. V okviru projekta GZS od marca do junija 2026 izvaja serijo desetih strokovnih usposabljanj o krožnem javnem naročanju, namenjenih prav krepitvi znanja naročnikov in gospodarskih subjektov na tem področju.
Sklep
Uredba o ZeJN ni zgolj »priporočilo trajnostnega ravnanja«, temveč zavezujoč pravni okvir, ki od naročnikov – zlasti pri gradnji stavb in cest, kjer izjeme niso na voljo – zahteva uresničevanje okoljskih in trajnostnih ciljev ter ciljev krožnega gospodarstva. Kot dobra praksa se kaže zgodnja vključitev teh vidikov v fazo načrtovanja projekta, z naraščajočo gostoto evropskih okvirov zelenega prehoda pa bo tak pristop iz kategorije dobre prakse vse bolj prehajal v kategorijo minimalnega standarda profesionalne skrbnosti naročnika.
[1] Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 s spremembami, Uredba o ZeJN).
[2] Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami, ZJN-3).
[3] Dostopno na: https://www.gov.si/teme/zeleno-javno-narocanje/.
[4] Več o projektu: https://www.interreg-central.eu/projects/ce-prince/.
