Davčni organ je z namenom lažjega določanja pravilne davčne obravnave transakcij s kriptovalutami izdal pojasnilo Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS. V spredaj navedenem pojasnilu je davčni organ opredelil okvirne mejnike, ki naj bi nakazovali na to, da posameznik s kriptovalutami ni posloval zgolj kot fizična oseba, temveč da je tovrstnim poslom namenil toliko časa in sredstev, da šteje, da je aktivnosti opravljal v okviru samostojne dejavnosti (in da bi moral to dejavnost ustrezno prijaviti in od doseženih dobičkov plačati pripadajoči davek). Mejniki niso zapisani v zakonu ali preizkušeni skozi sodno prakso ter posledično ne predstavljajo zavezujočih pravil, temveč zgolj povzemajo merila davčnega organa pri interpretaciji zakonodaje (ki pa se v prihodnosti lahko tudi spremeni).
Mejniki, ki nakazujejo na opravljanje dejavnosti poslovanja s kriptovalutami, so naslednji:
- večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta (meja cca. 1.000 naročil)
- večje število trgovalnih dni v obdobju enega leta (meja 90–130 dni)
- večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta
- večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu
- vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij
- obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja
Dokler posamezniki s kriptovalutami poslujejo kot fizične osebe:
- pri odsvojitvi kriptovalut ne plačujejo dohodnine; in
- se dohodki iz rudarjenja štejejo za druge dohodke.
Ko pa šteje, da posamezniki opravljajo dejavnost:
- so obdavčeni tako dobički realizirani iz trgovanja, kot tudi dobički iz rudarjenja;
- davčni zavezanec ugotavlja prihodke in odhodke in davek plača glede na dosežen dobiček).
Z bliskovitim razvojem blockchain tehnologije, kriptovalut in vse širšo dostopnostjo informacij ter programov v tem sektorju, je v prihodnosti pričakovati, da bodo davčni organi pridobili in razvili orodja, s katerimi bo mogoče identificirati oziroma pridobiti podatke o osebah, ki izvajajo transakcije s kriptovalutami (zaradi narave tehnologije bodo najverjetneje lahko pridobili tudi informacije o vseh preteklih obdobjih) oziroma da bodo v prihodnosti menjalnice kriptovalut dolžne kompetentnim državnim organom posredovati podatke o svojih uporabnikih in njihovih aktivnostih, ki bodo lahko pridobljeni in uporabljeni tudi v davčnih postopkih.
V izogib neprijetnim presenečenjem in neugodnim ugotovitvam v morebitnih davčnih nadzorih zavezancem svetujemo, da skrbno hranijo podatke o vseh transakcijah in denarnicah/računih pri menjalnicah, ki bodo dokazovali njihove aktivnosti v povezavi s kriptovalutami, ter pazljivo identificirajo svoj status in transakcije, ki jih izvajajo. Navedeno jim bo omogočilo načrtovanje najbolj ustrezne in tudi ugodne strukture za nadaljnje poslovanje in jim ponudilo priložnost za ureditev morebitnih (zateklih) preteklih davčnih dolgov.