Nalagam vsebino...

ESG

Poročanje ESG: Kaj prinaša novela ZGD-1M?

Novela ZGD-1M prinaša obvezno poročanje ESG, ki vključuje okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. Kaj pomeni za podjetja?

Z 18. 12. 2024 je začela veljati novela ZGD-1M, ki v slovenski pravni red prenaša direktivo CSRD in s tem obvezno poročanje ESG v skladu z direktivo CSRD. Podjetja bodo poleg finančnih poročil morala razkrivati tudi podatke o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih (ESG). Ta obveznost pomeni nov korak k večji preglednosti in odgovornosti v gospodarstvu ter ustvarja priložnosti za trajnostno preobrazbo podjetij. V prispevku predstavljamo, kaj novela prinaša, kdo bo zavezanec za poročanje, ključne izzive in priložnosti ter kako se lahko podjetja pripravijo na nove zahteve.

Implementacija direktive CSRD v Sloveniji
Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M),[1] ki je začela veljati 18. 12. 2024, implementira Direktivo o poročanju podjetji o trajnostnosti (CSRD)[2] v slovenski pravni red.

Kaj je Direktiva CSRD?

Direktiva CSRD, ki je nadgradnja Direktive o nefinančnem poročanju (NFRD), uvaja obsežnejše in bolj strukturirane zahteve glede poročanja podjetij o dejavnikih ESG. Glavni cilji direktive so izboljšanje dostopa do zanesljivih in primerljivih informacij o trajnostnosti, zmanjšanje tveganja za zeleno zavajanje (ang. greenwashing) ter spodbujanje trajnostne preobrazbe podjetij.

 

Kdo bo zavezan za poročanje in kdaj?

Podjetja bodo zavezana k poročanju v več fazah, glede na velikost in status:

  • V letu 2025 za leto 2024: Velika javna podjetja z več kot 500 zaposlenimi (že zavezana po NFRD).
  • V letu 2026 za leto 2025: Vsa velika podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh pogojev (več kot 250 zaposlenih, 40 milijonov evrov prihodkov ali 20 milijonov evrov sredstev).
  • V letu 2027 za leto 2026: Srednja in majhna podjetja, ki kotirajo na borzi (razen mikro podjetij). Ta podjetja imajo možnost t. i. »opt-out« do leta 2028, kar pomeni, da se lahko začasno izvzamejo iz obveznosti poročanja, če v poslovnem poročilu navedejo razloge za to.
  • V letu 2029 za 2028: Podjetja iz tretjih držav z obsežnim poslovanjem v EU (več kot 150 milijonov evrov prihodkov v EU) in podružnico ali hčerinsko družbo v EU. Poročila bodo pripravljena za poslovno leto 2028, objavljena pa leta 2029.

Kaj vključuje poročanje ESG?
Trajnostna poročila morajo vključevati informacije o:

  • poslovnem modelu in strategiji podjetja,
  • trajnostnih ciljih in politikah,
  • trajnostnih tveganjih in vplivih podjetja,
  • kazalnikih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

Poleg tega morajo podjetja opredeliti, kako zbirajo in obdelujejo podatke ter kako se ti uporabljajo za spremljanje napredka in doseganje ciljev.

Uporabljeni bodo enotni evropski standardi poročanja (ESRS),[3] ki zagotavljajo primerljivost in zanesljivost podatkov.

 

Izzivi in priložnosti za podjetja
Uvedba poročanja ESG po standardih ESRS prinaša številne izzive za podjetja. ESRS predvidevajo več kot 130 razkritij in prek 1000 podatkovnih točk, kar pomeni obsežno zbiranje in analizo podatkov o trajnostnih praksah podjetja in celotni vrednostni verigi. Vzpostavitev učinkovitih sistemov za zbiranje, obdelavo in preverjanje teh podatkov je lahko zahtevna in obremenjujoča.

Kljub temu pa poročanje ESG ponuja priložnosti za podjetja, da pregledajo svoje poslovanje, identificirajo slabosti ter izboljšajo procese in strategije. Pravilno zastavljena poročila so lahko orodje za trajnostno preobrazbo, ki podjetjem omogoča povečanje konkurenčnosti, dostop do trajnostnih financiranj in večjo preglednost za vlagatelje in druge deležnike. Pomembno je, da podjetja poročanja ne dojemajo zgolj kot administrativno breme, ampak kot odskočno desko za dolgoročno uspešnost in trajnostni razvoj.

Kje začeti s pripravo na poročanje?

Podjetjem se priporoča, da najprej zberejo in analizirajo obstoječe podatke ter pregledajo svoje trenutne prakse. Na podlagi tega lahko postavijo jasne cilje in strategije in predvidijo ustrezne ukrepe za njihovo dosego. Ključno je, da se podatkov ne ustrašijo – so takšni, kot so, in predstavljajo izhodišče za izboljšave. Večji izziv bo nastal čez leta, če se bo izkazalo, da podatki ostajajo nespremenjeni, ukrepi niso bili izvedeni in cilji niso doseženi.

Pomembno je tudi razumeti podlago, namen in zahteve trajnostnih razkritij. Zahtevana razkritja pogosto temeljijo na kompleksni področni zakonodaji, ki se razteza od okoljske regulative, človekovih pravic, delavnopravnih standardov, prava varstva potrošnikov, korporacijsko pravnih vprašanj, do zapletenega urejanja pogodbenih razmerij s partnerji v vrednostni verigi. Z razumevanjem zakonodajnih obveznosti, pravnih načel in namena  poročanja lahko podjetja svoje poročanje usmerijo strateško.

Pravočasno ukrepanje z jasno vizijo ciljev in spremljanjem napredka je ključ do dolgoročnega uspeha.

Zaključek
Novela ZGD-1M, ki prenaša Direktivo CSRD v slovenski pravni red, uvaja obvezno poročanje ESG in s tem nov korak k večji preglednosti in trajnostnemu poslovanju. Čeprav zahteva prilagoditve in natančno zbiranje podatkov, prinaša tudi priložnosti za izboljšanje procesov v podjetjih in večjo konkurenčnost.

Podjetja, ki se bodo pravočasno odzvala, jasno opredelila cilje in spremljala svoj napredek, bodo bolje pripravljena na izzive prihodnosti ter ustvarila temelje za dolgoročni uspeh v trajnostnem gospodarstvu.

 

[1]              Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), Ur. l. št. 102/2024.

[2]              Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. 12. 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

[3]              Obvezne standarde za velike družbe je Evropska komisija že sprejela  z Delegirano uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. 7. 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti. Z Direktivo (EU) 2024/1306 Evropskega parlamenta in Sveta o premembi Direktive 2013/34/EU glede rokov za sprejetje standardov poročanja o trajnostnosti za nekatere sektorje in nekatera podjetja iz tretjih držav so se podaljšali roki za Standardi za srednje in majhne družbe (ESRS LSME), za določene sektorje in za družbe iz tretjih držav ter standardov za prostovoljno poročanje (ESRS VSME).