Zakon primarno zasleduje dva cilja: zagotovitev nemotene oskrbe s hrano in preprečevanje vnosa virusa na območje Republike Slovenije. Interventne ukrepe, ki jih zakon določa, lahko razdelimo na (1) ukrepe s področja kmetijskih pridelkov in živil; (2) ukrepe s področja trga gozdno lesnih sortimentov in (3) druge ukrepe.
1. Ukrepi s področja trga kmetijskih pridelkov in živil (člen 2 ZIUPKGP)
Če zaradi epidemije prebivalstvu na drug način ni mogoče zagotoviti zadostne oskrbe s hrano, lahko minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za gospodarstvo in tehnologijo odredi:
- prepoved ali omejitev izvoza oziroma dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, na ozemlje države članice EU ali tretje države
- prepoved ali omejitev uvoza oziroma dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, na ozemlje RS z območja države članice ali tretje države
- omejitev višine cene posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, v celotni verigi preskrbe s hrano, ki se določi na enoto kmetijskega pridelka, živila ali živali, ali omejitev višine cene semen, semenskega in saditvenega materiala.
Nadalje, zakon določa tudi možnost imenovanja začasnega upravljalca kmetijskega gospodarstva. Ta ukrep je primeren, če siceršnji nosilec ali njegovi družinski člani zaradi posledic virusa niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali in to sporočijo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (»MKGP«) lahko v nujnih primerih določi začasnega zastopnika tudi brez predloga. Začasni zastopnik ima le tiste pravice in obveznosti, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, za svoje delo pa je upravičen prejeti denarno nadomestilo.
Zakon prav tako uvaja možnost začasne postavitve, uporabe in vzdrževanja objekta za namene skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil s strani RS. MKGP o temu ukrepu odloči v upravnem postopku, za njegov sprejem pa ne potrebuje soglasja lastnikov zemljišč ali objektov. Zakon določa, da se tak ukrep prednostno sprejme za zemljišča oziroma objekte v lasti RS ali lokalne skupnosti oziroma zemljišča, ki imajo slabšo bonitetno oceno. V odločbi mora (med drugim) določiti tudi višino nadomestila lastnikom zemljišč oziroma objektov.
2. Ukrepi s področja trga gozdno lesnih sortimentov
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko v soglasju z ministrom za gospodarstvo in tehnologijo odredi prepoved ali omejitev uvoza oziroma dajanja na trg gozdno lesnih sortimentov, sekancev ali lesnih peletov z območja države članice EU ali iz tretje države. Nadalje, tudi za namen skladiščenja gozdno lesnih sortimentov lahko MKGP v upravnem postopku izda odločbo o postavitvi, uporabi ali vzdrževanju zemljišča ali objekta.
3. Ukrepi s področja veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin
Zakon uvaja ukrepe glede (najmanjšega) obsega zdravstvenega varstva živali, označevanja in registracije živali, ukrepe glede ante in post mortem pregledov živine s strani Uprave za varno hrano, prednostno dobavo zdravil javnim veterinarskim službam in začasno prepoved vstopa na kmetijska gospodarstva osebam, ki prihajajo iz držav, ki so uvedle omejitev gibanja ali karanteno. Poleg navedenega zakon ureja tudi podaljševanje veljavnosti izkaznic o opravljenem usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Nadalje, zakon omogoča, da v primeru pomanjkanja uradno potrjenega semena na območju RS, minister, pristojen za kmetijstvo, dovoli trženje semenskega materiala, ki ne izpolnjuje vseh siceršnjih zahtev in določi pogoje za njegovo trženje.
Vsi zgoraj navedeni ukrepi iz zakona in akti, ki so sprejeti na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, a najdlje do 1. septembra 2020.
Za kršitev ukrepov zakon za pravne osebe predpisuje globo v razponu od 10.000 do 200.000 eurov. Samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se v primeru kršitve zgoraj navedenih ukrepov lahko odmeri kazen v razponu od 5.000 do 15.000 eurov. Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika se lahko kaznuje z globo od 600 do 1800 eurov. Kršitelj – posameznik pa je izpostavljen globi v razponu od 1.500 do 10.000 eurov.