V davčnih postopkih velja, da je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžna z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni v zakonu določeno drugače. Pri tem je načeloma dokazno breme na obeh strankah – FURS mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane, davčni zavezanec pa mora ravno tako dokazati trditve v svojo korist. Obe strani imata na voljo nabor dokazov, med katere spada tudi ogled oz. vstop v prostore/objekte. Ogled oz. vstop je mogoč tudi v prostore, ki niso v lasti zavezanca.
Vprašanje primernosti dokazovanja z ogledom
Z vidika dokazovanja velja poudariti, da ima pisna dokumentacija (npr. poslovne knjige) v davčnem postopku prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi, ki se praviloma uporabljajo le v primeru, da pisne dokumentacije ni ali je pomanjkljiva/neustrezna (v tem primeru mora davčni organ tudi utemeljiti, zakaj morebitna pisna dokumentacija ni ustrezna).
Nadalje je pomemben vidik tudi primernost izbranih dokaznih sredstev glede na dejstva, ki naj se z njimi dokazujejo. V okviru konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) se tako npr. primarno zastavlja vprašanje, ali bo FURS z vstopom v prostore sploh lahko dokazal dejstva, ki jih zatrjuje ali na katera sklepa glede na sedanje stanje postopka (npr. če preverja stanje objekta – ali je slednje mogoče ustrezno določiti že s samim ogledom?). Dodatno problematiko lahko predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni v lasti in posesti zavezanca in torej zavezanec morebiti nima izključne kontrole nad njegovim stanjem in tem, kaj se sploh v objektu nahaja.
Tako v zvezi s tem svetujemo, da davčni zavezanci od FURS pred izvedbo ogleda pridobijo jasne odgovore na naslednja vprašanja:
- Kaj so ključni vidiki, ki jih želi FURS preveriti ali jih FURS problematizira glede objekta oz. stanovanja? Kakšne kršitve želi dokazati?
- S katerimi listinami lahko zavezanec dokazuje zgoraj ugotovljene ključne vidike? Katere listine so po mnenju FURS morda nezadostne/neprimerne/neustrezne ter zakaj?
- Ali bi se katerega od navedenih ključnih vidikov, ki se jih ne da dokazati z zgoraj navedenimi listinami, sploh lahko ugotovilo z ogledom?
- Ali ima zavezanec možnost zagotoviti ogled in v kakšni meri lahko vpliva na to, da bo ogled objekta ali stanovanja res odražal vidike, ki se preverjajo?
- Ali obstaja utemeljen sum, da zavezanec v objektu opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so predmet inšpekcijskega nadzora? Če gre za stanovanje, potrebujete še odgovor na vprašanje: Kaj so razlogi za sum, da bodo ob ogledu ugotovljene druge kršitve predpisov? To so namreč glavni pogoji za vstop v prostore (gl. naslednjo točko).
Pogoji za izvedbo ogleda
Če bi se po prvi fazi izkazalo, da je ogled primeren in potreben dokaz v postopku, opozarjamo, da z vidika obsega pooblastil FURS obstaja pomembna razlika med vstopom v objekt in vstopom v stanovanje.
Vstop v objekt, ki ni stanovanje
Vstop v poslovne ali druge prostore v davčnem inšpekcijskem postopku primarno ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Ta določa, da mora lastnik ali posestnik proizvodnih ali drugih prostorov in zemljišča dopustiti, da se opravi ogled, če obstaja utemeljen sum, da zavezanec v prostorih opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so predmet inšpekcijskega nadzora. Ogled se lahko odkloni:
- če gre za stanovanjske prostore, inšpektor pa nima ustrezne sodne odločbe,
- če bi se z ogledom spravili v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali v kazenski pregon,
- če bi z ogledom prekršili dolžnost ali pravico varovati poslovno, poklicno, umetniško ali znanstveno tajnost, ali
- v drugih primerih, pri katerih bi bila z ogledom kršena dolžnost, da mora kot tajnost ohraniti tisto, kar je izvedel kot duhovnik, odvetnik ali zdravnik oz. pri opravljanju drugega poklica ali dejavnosti, ki vsebuje enako obveznost.
Če lastnik brez zgoraj navedenih opravičenih razlogov ne dovoli ogleda, se zoper njega lahko uporabijo enaki ukrepi kot zoper pričo, ki noče pričati (denarna kazen do 500 EUR). Če pa kljub temu ne dovoli ogleda, se lahko ogled opravi tudi proti njegovi volji. Če lastnik ogled neopravičeno zavrne ali ga ni mogoče najti, lahko inšpektor prostore tudi zapečati.
Smiselno podobno navaja tudi Zakon o finančni upravi (ZFU), ki dodatno določa, da če obstajajo razlogi za sum, da se v stanovanju ali drugih prostorih opravlja neprijavljena dejavnost, ali je verjetno, da bodo pri pregledu stanovanjskega in drugega prostora ali posameznih stvari v prostoru najdeni dokazi o kršitvah predpisov, ki jih nadzira FURS, se lahko ti prostori pregledajo samo z dovoljenjem zavezanca. V tej zvezi je torej ključna razjasnitev, na kakšne kršitve sumi FURS ter ali obstajajo razlogi za odklonitev ogleda.
Vstop v objekt, ki je stanovanje
Stanovanje z vidika vstopa oblastnih organov uživa posebno varstvo. V zgoraj navedeni področni zakonodaji izraz »stanovanje« ni opredeljen (kot tudi ne v Zakonu o prekrških (ZP-1) ali Zakonu o kazenskem postopku (ZKP)), zato menimo, da ga je treba razumeti v okviru ustavnega koncepta pravice do nedotakljivosti stanovanja, ki je določena v 36. členu Ustave RS (URS). V okviru ustavno-pravne doktrine stanovanje pomeni dom, tj. materialno okolje, v katerem človek upravičeno pričakuje zasebnost. Pomembni sta narava in dejansko izvajanje prebivanja v določeni nepremičnini. Pri tem mora iti za zaključeno prostorsko celoto, ločeno od preostalega prostora, ki je dostopen javnosti, ni pa nujno da je zaklenjena oz. da je za neupravičeno vstopanje potrebno kakršno koli premagovanje ovir. V tej zvezi je torej vedno treba izvesti analizo, ali v konkretnem primeru lahko govorimo o stanovanju kot bivalnem prostoru, kjer se upravičeno pričakuje zasebnost, ali ne.
V skladu z ZIN za stanovanje primarno velja, da mora inšpektor za vstop/ogled stanovanja, ki mu lastnik oz. posestnik nasprotuje, pridobiti odločbo pristojnega sodišča. Sodišče dovoli ogled stanovanja, če obstajajo razlogi za sum:
- da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
- da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
- da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi, ali
- da bodo pri ogledu stanovanja oz. posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.
Pri ogledu stanovanja morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Ogled stanovanja je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena inšpekcijskega nadzora. V primeru da se torej v okviru DIN zahteva vstop v stanovanje, lahko lastnik ali posestnik odkloni vstop in ogled, če inšpektor za to nima ustrezne sodne odločbe.
Drugi postopki, ki bi lahko predstavljali podlago za izvedbo ogleda objekta
Če glede na zgornje možnosti ne bi bilo podlage za ogled objekta v okviru DIN ali bi lastniki objekta utemeljeno odklonili ogled, iz previdnosti opozarjamo, da ogled oz. vstop in preiskavo prostorov omogočajo tudi sledeči postopki, ki se pod določenimi pogoji lahko začnejo na podlagi DIN ali vzporedno z njim:
Prekrškovni postopek
Če FURS zazna prekršek (npr. tudi v okviru davčnega postopka z navedbo netočnih ali nepopolnih podatkov pri obračunu davka), lahko začne prekrškovni postopek za izrek prekrškovnih sankcij (npr. globa). Ob tem lahko tudi za namene izvedbe hitrega postopka zahteva izvedbo hišne preiskave, ki jo pod pogoji, ki smiselno veljajo v kazenskem postopku, lahko odredi le sodišče: za izvedbo hišne preiskave (kamor se uvršča tako stanovanje kot tudi drugi prostori obdolženca ali drugih oseb, kar razumemo, da je širše od samega stanovanja) morajo obstajati utemeljeni razlogi za sum, da je bil prekršek storjen, in je verjetno, da bodo pri preiskavi našli sledove/predmete, pomembne za prekrškovni postopek. V primerjavi z vstopom v prostore v okviru DIN so razlogi za izvedbo hišne preiskave sicer širši, a je treba razloge za sum bolje dokazati, saj slednje zahteva višji dokazni standard. Hišno preiskavo na pisni predlog prekrškovnega organa odredi preiskovalni sodnik. Odredba o hišni preiskavi se izroči lastniku Objekta, ki lahko zahteva prisotnost odvetnika, zahtevana je tudi navzočnost prič.
Kazenski postopek
V primeru razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se lahko prične tudi kazenski postopek. Vsi državni organi, tudi FURS, so dolžni podati kazenske ovadbe, če zaznajo sume kaznivih dejanj. V zvezi z davčnimi zadevami Kazenski zakonik (ZK-1) predvideva kaznivo dejanje davčne zatajitve (249. člen KZ-1). Poglavitni zakonski znak je, da z opisanimi ravnanji v časovnem obdobju 12 mesecev zatajeni davek znaša vsaj 50.000 EUR (velika premoženjska korist). Pri tem gre lahko tako za ravnanja samega utajevalca (npr. 1. odstavek) kot tudi oseb, ki ne sodelujejo z davčnim organom oz. davčni nadzor preprečujejo (3. odstavek), v kar bi se lahko umestilo tudi oviranje izvedbe ogleda s strani lastnikov objekta. Postopek z izvedbo hišne preiskave je smiselno opisan v predhodni točki 3.1., pri čemer mora pisni predlog za izvedbo hišne preiskave podati upravičeni tožilec.
Priporočila za davčne zavezance
- Primarno z inšpektorjem razjasnite, ali za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni na voljo dovolj listinske dokumentacije (ki ima prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi) in ali je izvedba ogleda prostorov za namene DIN sploh primeren dokaz.
- Ključno je tudi, da razjasnite ali gre pri objektu za stanovanje ali ne, saj se ogled stanovanja lahko opravi le na podlagi sodne odločbe (ki se izda, če obstajajo razlogi za sum, da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost ali dejavnost v nasprotju s predpisi, da se v stanovanju hranijo predmeti v nasprotju s predpisi ali da bodo ugotovljene druge kršitve predpisov). Ogled objekta, ki ni stanovanje, pa je mogoč, če obstaja utemeljen sum, da zavezanec v prostorih opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so predmet inšpekcijskega nadzora.
- Odprto komunicirajte in aktivno sodelujte z inšpektorjem. V primeru, da ogled objekta v okviru DIN ne bi bil mogoč oz. se upravičeno ne bi dopustil, ni mogoče izključiti tveganja, da bi FURS začel prekrškovni postopek ali podal ovadbo v kazenskem postopku. Zato predlagam, da po potrebi še pravočasno pridobite strokovno pomoč svetovalca ali odvetnika.
