S 1. 7. 2018 povsem brez omejitev dostopa do trga dela za hrvaške delavce?
Vse od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo za hrvaške državljane velja prehodno obdobje na področju zaposlovanja v Sloveniji. Na podlagi posebnega zakonodajnega režima, katerega veljavnost je bila leta 2015 podaljšana do 1. 7. 2018, je bil dostop hrvaških državljanov do slovenskega trga dela bistveno bolj omejen kot za državljane drugih držav članic EGP in Švice. V času trajanja prehodnega režima tako velja, da mora državljan Republike Hrvaške, ki v Sloveniji zakonito biva manj kot 2 leti, pred zaposlitvijo v Sloveniji pridobiti dovoljenje za zaposlitev, delo lahko opravlja le pri tistem delodajalcu, pri katerem je pridobil dovoljenje za zaposlitev, opravlja pa lahko le tisto delo, za katerega je pridobil takšno dovoljenje. Ob tem je precej omejujoč tudi pogoj za pridobitev dovoljenja, da v evidenci brezposelnih oseb ni registriranih drugih oseb, ki bi lahko opravljale takšno delo.
Vlada Republike Slovenije je marca 2018 sprejela predlog zakona, s katerim bi se zgoraj opisano prehodno obdobje podaljšalo za nadaljnje dvoletno obdobje, vendar pa predlog zakona zaradi odstopa premierja Cerarja ni bil obravnavan v Državnem zboru. Glede na pričakovan nadaljnji potek dogodkov je malo verjetno, če ne celo nemogoče, da bi Državni zbor pravočasno obravnaval predlog zakona, s katerim bi se prehodno obdobje podaljšalo. Tako je pričakovati, da bo s 1. 7. 2018 dostop do trga dela za hrvaške državljane izenačen s položajem državljanov drugih držav EGP in Švice. Po predvidevanjih naj bi odprava omejitev pozitivno vplivala predvsem na gospodarske družbe ob meji s Hrvaško.
Preprostejši in hitrejši postopki zaposlovanja tujcev v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in zagonskih podjetjih
S 1. 7. 2018 bo v veljavo stopila novela Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (novela ZZSDT-B). Edina novost, ki jo novela prinaša, je nekoliko olajšan postopek pridobivanja enotnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev v podjetjih/pri delodajalcih, vpisanih v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali v register inovativnih zagonskih podjetij. Z novelo želi Vlada Republike Slovenije podjetjem, vpisanim v omenjena registra, omogočiti hitrejše in preprostejše zaposlovanje tujcev. Odslej Zavod za zaposlovanje RS v postopku izdaje soglasja k enotnemu dovoljenju, oziroma v postopku podaljšanja enotnega dovoljenja in pisne odobritve, pri podjetjih/delodajalcih, vpisanih v obeh registrih, ne bo preverjal pogojev registracije delodajalca v poslovnem registru, morebitnega nastopa likvidacije ali stečaja delodajalca, aktivnega poslovanja in plačila vseh davčnih obveznosti delodajalca (torej pogojev 2., 3., 4. in 5. točke člena 17 ZZSDT). S tem naj bi se po navedbah vlade navedenim podjetjem omogočalo hitrejše in preprostejše zapolnjevanje kadrovskih vrzeli z zaposlovanjem tujcev ob hkratnem zagotavljanju enake ravni zaščite pravic in pravne varnosti delavcev migrantov.
Osvežena zakonodaja za delavce, napotene na delo v drugo državo članico EU
Evropski parlament je po večmesečnih pogajanjih z Evropskih svetom in Komisijo potrdil dopolnitve evropske direktive o napotenih delavcih (t. i. Posted Workers Directive; Direktiva 96/71/ES) z glavnim ciljem zagotoviti enako in pošteno plačilo ter delovne pogoje za napotene delavce. Napoteni delavci so v smislu direktive tisti delavci, ki so s strani svojega delodajalca napoteni na delo v drugo državo članico EU. Spremenjeno besedilo direktive določa, da morajo biti napotenim delavcem zagotovljeni vsi elementi plačila, kot ga prejemajo delavci v državi, v katero je delavec napoten. V primerjavi z obstoječo zakonodajo to pomeni predvsem pravico do različnih nadomestil in dodatkov k plačilu, do katerih so upravičeni domači delavci. Prav tako bodo delodajalci v določenih primerih napotenim delavcem primorani zagotoviti pravice, kot so te dogovorjene v kolektivnih pogodbah. Države članice EU so dopolnitve direktive o napotenih delavcih dolžne prenesti v nacionalno zakonodajo v roku 2 let.
Možnost elektronske vložitve prošenj za pridobitev enotnega dovoljenja
Prošnje za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter prošnje za pridobitev enotnega dovoljenja na področju raziskav in visokega šolstva tujca bo odslej mogoče oddajati tudi elektronsko, prek portala e-VEM. Kljub temu bo prošnje za obe vrsti enotnega dovoljenja še vedno mogoče oddajati tudi v fizični obliki pri pristojni upravni enoti. Po predvidevanjih bo elektronsko oddajanje vlog omogočilo hitrejše reševanje vlog, kar je sicer kompleksen in več mesecev trajajoč postopek.