3.2.2021
ZGD
> Korporacijsko pravo

Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1K?

Državni zbor RS je 27. januarja 2021 sprejel novelo ZGD-1K, s katero se spreminjajo in dopolnjujejo določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1),1 ki urejajo prejemke organov vodenja in nadzora v delniški družbi, izboljšujejo možnosti delničarjev za sodelovanje na skupščinah družb ter urejajo ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov pri sklepanju poslov med kapitalskimi družbami in z njimi povezanimi pravimi subjekti. S tem se v slovenski pravni red implementirajo določbe Delničarske direktive II - Direktiva (EU) 2017/828.2 Novela ZGD-1K bo začela veljati v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu RS, nekatere določbe pa se začnejo uporabljati šele v treh ali šestih mesecih od uveljavitve novele.

Novela ZGD-1K prinaša štiri prenovljene oziroma nove vsebinske sklope, pa tudi več vsebinsko-redakcijskih dopolnitev in popravkov, ki so nadgradnja uporabe ZGD-1 v praksi. Vsebinsko nove ali prenovljene so naslednje teme:

(1) identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljana pravic delničarjev na skupščini;

(2) oblikovanje in razkrivanje politike prejemkov članov organov vodenja in nadzora v delniški družbi ter s tem povezane pravice delničarjev;

(3) preglednost in odobritev poslov družbe s povezanimi osebami (upravljanje z nasprotjem interesov) in

(4) preglednost delovanja institucionalnih vlagateljev, upravljalcev premoženja in svetovalcev za glasovanje.

Med redakcijsko-vsebinskimi popravki velja zlasti izpostaviti uskladitev opredelitve pojma subjekta javnega interesa, ki je v Zakonu o revidiranju (ZRev-2)3 vseboval širšo opredelitev (3. člen, tč. 44 ZRev-2) od opredelitve v ZGD-1. Opredelitev je sedaj poenotena tako, da se ZGD-1 sklicuje na ZRev-2. Prenovljen pa je tudi 10.a člen ZGD-1, ki določa omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika zaradi nepoštenih poslovnih praks.

V nadaljevanju povzemamo nekaj najpomembnejših novosti.

Katere politike bodo morale po novem oblikovati javne delniške družbe?

Družbe, ki so zavezane k reviziji, bodo morale vključiti v izjavo o upravljanju družbe dodatna razkritja v zvezi s politiko raznolikosti (člen 70(5) tč.7 ZGD-1), zlasti z navedbami, kdaj in na kakšen način bo družba oblikovala politiko raznolikosti. Če poslovno poročilo ne bo vsebovalo vseh sestavin iz 70. člena ZGD-1, torej  tudi pojasnil v zvezi s politiko raznolikosti, bo družba lahko kaznovana z globo.

Poleg politike raznolikosti bodo morale javne delniške družbe oblikovati in objaviti tudi politiko prejemkov, institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja (nove pravne kategorije v ZGD-1!) pa tudi politiko sodelovanja, v kateri bodo morali med drugim opisati, kako vključujejo delničarje v svoje naložbene strategije, kako spremljajo svoje naložbe, kako izmenjujejo mnenja z organi družbe in z drugimi deležniki družbe idr.

Kakšno vlogo bodo imeli delničarji pri določanju vsebine managerskih pogodb?

Javna delniška družba bo lahko izplačevala članom svojih organov vodenja in nadzora ter izvršnim direktorjem (v enotirnem sistemu upravljanja) le prejemke, ki so bili predloženi v glasovanje skupščini v obliki politike prejemkov! Družba se bo morala posvetovati z delničarji glede vseh vsebin politike prejemkov, vendar pa bo imel skupščinski sklep le posvetovalno naravo. Če skupščina politike prejemkov ne bo odobrila, bo morala družba (nadzorni svet?) na naslednjo skupščino ponovno predložiti spremenjeno politiko prejemkov. Delničarjem bo treba predložiti v glasovanje vsako pomembnejšo spremembo politike prejemkov, v vsakem primeru pa bo treba politiko prejemkov obnoviti najkasneje na štiri leta.

Politika prejemkov bo vključevala bistveno več podatkov kot po veljavnih določbah ZGD-1. Politika prejemkov bo morala biti jasna, razumljiva, z natančnim opisom vseh sestavin fiksnih in variabilnih prejemkov z vsemi dodatki in ugodnostmi ter z opisom, kako posamezen prejemek prispeva k spodbujanju poslovne strategije, dolgoročnemu razvoju in vzdržnosti družbe. Med drugim bo morala vsebovati tudi merila za finančno in nefinančno uspešnost in metode za določitev izpolnjevanja meril, razkritja glede pravnih poslov v zvezi s prejemki in pojasnilo o tem, kako se pri določanju politike prejemkov upoštevajo plača in pogoji zaposlitve v družbi.4 Odpravnino se po noveli ZGD-1K lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe, vendar ne v primeru odpoklica iz razloga po prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1 ali če član uprave/izvršni direktor sam odpove pogodbo.

Družba bo morala objaviti tako politiko prejemkov kot izid glasovanja in tudi letno poročilo o prejemkih, katerega vsebina je prav tako natančneje določena z novelo ZGD-1K. Oba dokumenta bosta brezplačno dostopna na spletni strani družbe najmanj 10 let.

Določbe ZGD-1K o novi ureditvi politike prejemkov in poročilu o prejemkih se bodo pričele uporabljati v šestih mesecih od uveljavitve novele.

Kaj šteje za nasprotje interesa po novem?

Opredelitev nasprotja interesa v tretjem odstavku 38.a člena ZGD-1 ostaja še naprej v veljavi, četrti do enajsti odstavek citiranega člena pa nadomeščajo novi členi, ki posebej urejajo način upravljanja z nasprotjem interesov, kadar družba sklepa posle s člani organov vodenja in nadzora ali izvršnimi direktorji v delniški družbi, kakor tudi pri sklepanju poslov z direktorji in prokuristi v družbi z omejeno odgovornostjo. Na novo je urejeno sklepanje poslov s t.i. povezanimi strankami, ki vključujejo širok krog povezanih podjetij in posameznikov, kot jih opredeljuje mednarodni računovodski standard MRS 24 (npr. delničarji, ki imajo v družbi več kot 20 % glasovalnih pravic, pridružena podjetja, skupni podvigi, osebe v ravnateljstvu podjetja).

38.a člen ZGD-1 se ne uporablja, če se nanaša na poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost (ZIntPK-C),5 veljajo pa nove določbe ZGD-1K.

Za katere pravne posle bo po novem potrebno soglasje nadzornega sveta?

Soglasje nadzornega organa ali skupščine bo po novem potrebno za vse posle, ne glede na vrednost, ki jih z družbo sklepa s člani organov vodenja in nadzora ali izvršnimi direktorji ter prokuristi v delniški družbi, kakor tudi pri sklepanju poslov z direktorji in prokuristi v družbi z omejeno odgovornostjo. Enak pogoj velja za njihove družinske člane in pravne osebe, ki so z njimi povezane. Obe kategoriji povezanih oseb novela ZGD-1K na novo opredeljuje.

V javnih družbah (d.d. ali d.o.o.) je soglasje potrebno tudi za posle s povezanimi strankami, če vrednost posameznega posla ali skupine poslov s posamezno osebo v obdobju 12 mesecev dosega vrednost 2,5 % vrednosti aktive, izkazane v bilanci stanja iz zadnjega potrjenega letnega poročila (ali konsolidiranega letnega poročila).

V postopek odločanja o pridržku soglasja mora biti vključena tudi revizijska komisija.

Tako kot do sedaj, bo soglasje nadzornega sveta potrebno tudi za sklenitev pogodbe o opravljanju funkcije (pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava) ter svetovalnih in posojilnih pogodb, ki jih člani organov vodenja in nadzora ali izvršni direktorji in z njimi povezane osebe sklepajo z družbo, v kateri zasedajo korporacijske funkcije.

Ali novela ZGD-1K posega tudi v poslovanje d.o.o.?

ZGD-1K na novo določa obveznost oblikovanja nadzornega sveta v družbah z omejeno odgovornostjo, ki štejejo za subjekt javnega interesa. V teh družbah mora nadzorni svet oblikovati tudi revizijsko komisijo. Novela ob tem določa nekatere izjeme od te obveznosti. Določbe o izvolitvi nadzornega sveta in oblikovanju revizijske komisije se začnejo uporabljati po treh mesecih od uveljavitve ZGD-1K.

S posebnim členom je urejeno sklepanje poslov med družbo in direktorji ali prokuristi ter z njimi povezanimi osebami. Določena je obveznost pridobitve soglasja nadzornega organa in tudi javnega razkritja posla v določenih primerih.

Katere nove prekrške uzakonja ZGD-1K?

Novela ZGD-1K uzakonja več novih kazenskih določb. Med drugim kot prekršek določa opustitev dolžnosti objave in zagotavljanja brezplačnega dostopa do politike prejemkov in poročila o prejemkih. Odgovornost za prekršek v zvezi z objavo poročila o prejemkih bo uzakonjena tudi za vsakega člana organa vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja. Na novo bodo določeni prekrški posrednikov pri uresničevanju glasovalnih pravic delničarjev, institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki jih novela kot nove pravne kategorija vnaša v ZGD-1.


1. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB1, s spremembami; »ZGD-1«)
2. Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev
3. Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, s spremembami; »ZRev-2)
4. Glede politike prejemkov po Delničarski direktivi II glej tudi A. Strojin Štampar, Politika prejemkov organov vodenja in nadzora – de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev, Dnevi slovenskih pravnikov 2018, Podjetje in delo, št. 6-7, 2018, str.1075-1090.
5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C) (Uradni list RS, št. 158/20)