Obvezna razkritja s kadrovskega področja v okviru ESG poročanja
V zadnjih letih se je tudi v poslovnem svetu uveljavil izraz trajnost. Podjetja ga pogosto povezujejo s t.i. »zelenim« in izpostavljajo predvsem okoljski vidik trajnost. Vendar pa trajnost poleg okolijskih vprašanj vključuje tudi nič manj pomemben socialni ali družbeni vidik ter upravljalski vidik.
Brez ljudi in zaposlenih trajnostni razvoj podjetij namreč ne bo mogoč.
Za zdaj je koncept trajnosti predvsem prostovoljna odločitev podjetij, da v upravljanje vključujejo skrb za družbo in okolje. Ker postajata trajnostno poslovanje in družbe odgovornost vedno bolj pomembna tako za investitorje, deležnike, banke, kreditne institucije, potrošnike in zaposlene, postaja trajnost vedno bolj pomemben dejavnik pri upravljanju podjetij. K temu dodatno prispeva Evropska unija, ki si prizadeva za uresničitev cilja vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi in zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast ter trajnostne naložbe.1 S sprejemom nove direktive glede poročanja podjetij o trajnosti se razširja obseg podjetij, ki bodo zavezana poročati tudi o trajnostnih vplivih. Zaradi dobavnih verig in poslovnega sodelovanja z zavezanci pa bo razkritje trajnostnih vplivov potrebno tudi v podjetjih, ki sicer niso vključena v novo direktivo.
Podjetja bodo morala razkriti, koliko »delavcev« v širšem, s katerimi niso sklenili pogodbe o zaposlitvi, je v razmerju z njimi in kakšno delo opravljajo.
Direktiva povečuje pomen trajnostnega poročanja in ga približuje standardom za finančno poročanje. Z obveznim poročanjem in določitvijo skupnih standardov poročanja na ravni Evropske unije se zagotavlja transparentnost zanesljivih, primerljivih in relevantnih informacij o trajnostnih tveganjih, priložnostih in učinkih2 ter vzpostavlja orodje, s katerim se bodo lahko podjetja ustrezno odzvala na trajnostna tveganja in priložnosti ter izboljšala svoje poslovanje, dostop do finančnega kapitala in ugled. Zdaj je čas, da podjetja uvedejo mehanizme, s katerimi izboljšajo področja, o katerih bodo v prihodnjih letih poročala, in si s tem zagotovijo večjo konkurenčnost in boljše poslovne rezultate.
Pomembno je, da podjetja v ESG poročanju ne vidijo zgolj administrativnega bremena, temveč uporabno orodje, ki jim bo omogočilo trajnostni razvoj za boljšo prihodnost.
Ta prispevek na kratko pojasnjuje ključne vidike nove direktive in osnutka obveznih standardov poročanja, pri čemer se osredotoča na socialni vidik trajnosti, zlasti na obvezna razkritja s kadrovskega področja, saj bo na tem področju povečana vloga HRM strokovnjakov v podjetjih (tako pri zbiranju podatkov kot pri določanju ciljev in ukrepov za izboljšanje rezultatov).
ESG poročanje3
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti4 (imenovana tudi CSRD – Corporate Sustainability Reporting Directive) je začela veljati 5. januarja 2023, države članice pa jo bodo morale implementirati v 18. mesecih od njene uveljavitve. S sprejetjem in implementacijo te direktive se bo povečala transparentnost glede trajnostnih vplivov, kar bo izboljšalo informiranost lastnikov, vlagateljev, posojilodajalcev, zavarovalnic, poslovnih partnerjev, sindikatov, predstavnikov delavcev, potrošnikov, nevladnih organizacij, civilne družbe in drugih subjektov.
Zbiranje in razkritje podatkov, vezanih na diskriminacijo, zagotavljanje enakih možnosti in raznolikost, bo omogočilo, da podjetja ugotovijo tveganja in si določijo cilje za njihovo zmanjšanje.
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti oz. t.i. »ESG poročanja« predstavlja nadgradnjo zavez iz Direktive o nefinančnem poročanju5 (imenovana tudi NFRD). Nova direktiva povečuje krog zavezancev in uveljavlja podrobnejše zahteve za poročanje. Po NFRD je bilo v EU približno 11.700 podjetij zavezanih k poročanju, po CSRD pa bo k poročanju zavezanih več kot 50.000 podjetij v EU.6
Zavezanci za poročanje7
1. Velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki so že zavezana za poročanje po NFRD, od 1. januarja 2024 za poročila v letu 2025;
2. Velika EU podjetja, ki izpolnjujejo dve od naslednjih treh meril:
• Več kot 250 zaposlenih v povprečju v poslovnem letu;
• Več kot 40 milijonov evrov čistih prihodkov;
• Več kot 20 milijonov evrov kapitala;8
od 1. januarja 2025 za poročila v letu 2026;
3. Vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z majhnimi9 in srednjimi10 (razen mikropodjetja11), do 1. januarja 2016 za poročila v letu 2027, pri čemer bodo imela srednja in majhna podjetja možnost »opt-out«, po kateri bodo lahko izvzeta iz uporabe do leta 2028;
4. Podjetja iz tretjih držav (izven EU), ki so pomembno aktivna na ozemlji Evropske unije, in sicer, če ustvarijo več kot 150 milijonov EUR čistih prihodkov v EU in imajo v EU hčerinsko družbo ali podružnico, od 1. januarja 2028 za poročila v letu 2029.
Direktiva predvideva sprejem obveznih standardov trajnostnega poročanja (ESRS), ki jih bo pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (European Financial Reporting Advisory Group; EFRAG). Na ta način bo zagotovljena enotnost, ki bo omogočala primerljivost podatkov med podjetji in med državami članicami. Za zagotavljanje zanesljivosti in pravilnosti podatkov bo informacije in poročilo moral potrditi pooblaščeni neodvisni revizor, za zagotavljanje dostopa do informacij pa bodo morale biti te objavljene kot del poslovnih poročil podjetij in razkrite v digitalni obliki.12
EFRAG je sprejel osnutek 12 obveznih standardov,13 ki naj bi jih Evropska komisija potrdila do 30. junija 2023. Osnutek obveznih standardov poročanja predvideva poročanje o upravljanju (kamor sodijo upravljavski procesi, kontrole in postopki nadzora in upravljanja z vplivi, tveganji in priložnostmi), strategijah (kamor sodi vzajemno delovanje strategije podjetja in poslovnega modela z njihovimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, vključno s strategijo upravljanja s tveganji), upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti14 (kamor sodijo postopki, na podlagi katerih podjetje identificira, oceni in upravlja vplive, tveganja in priložnosti preko politik in ravnanj ter akcijskih načrtov), in matrikah ter tarčah, ki omogočajo merjenje uspešnosti podjetja, vključno z napredkom pri doseganju zastavljenih ciljev.
Investitorji, podjetja in deležniki po celem svetu posvečajo vedno več pozornosti ESG, zato tudi prihaja do premika proti bolj zelenim in trajnostnim vrednotam znotraj sektorja.
Med trajnostnimi temami, ki so vključene v standarde poročanja so trenutno okoljski standardi (t.i. Standard E),(znotraj okoljskega standarda: podnebne spremembe, onesnaževanje, voda in vodni viri, biotska raznovrstnost, krožna ekonomija.), socialni standardi (t.i. Standard S)15 ter upravljanje (t.i. Standard G), (znotraj upravljanja: poslovno vedenje, kamor sodi tudi kultura podjetij, zaščita žvižgačev, zaščita živali, razmerja z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami, korupcijo in podkupovanjem).
Obvezna razkritja s področja delovnopravnih in kadrovskih zadev
Standardi socialnega področja (t.i. Standard S) s področja človeških virov zajemajo delovne pogoje (delovni čas, primerno plačilo za delo, varnost in zdravje pri delu), socialni dialog, delavsko participacijo in sindikalno združevanje, enakopravnost in zagotavljanje enakih možnosti, vključno z enakim plačilom za delo enake vrednosti, zaposlovanje in vključevanje invalidov, ukrepe za preprečevanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ter raznolikost. Med ostale teme za poročanje sodijo še delo otrok, prisilno delo, primerno stanovanje in zasebnost.
Zdaj je čas, da podjetja uvedejo mehanizme, s katerimi izboljšajo področja, o katerih bodo v prihodnjih letih poročala, in si s tem zagotovijo večjo konkurenčnost in boljše poslovne rezultate.
Poročanje po ESRS S1 je vezano na t.i. lastno delovno silo, v kateri niso zajeti zgolj zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, temveč tudi t.i. nezaposleni delavci, kamor sodijo samostojni podjetniki, napoteni delavci, osebe, ki opravljajo študentsko delo, in ostali, ki opravljajo delo v podjetju.16 Podjetja bodo morala razkriti, koliko »delavcev« v širšem, s katerimi niso sklenili pogodbe o zaposlitvi, je v razmerju z njimi in kakšno delo opravljajo.17
Obvezni standardi v okviru lastne delovne sile predvidevajo poročanje o procesih sodelovanja z delavci in delavskimi predstavniki o pomembnih vplivih na delavce ter o postopkih za odpravo negativnih vplivov in postopkih za obravnavo prijav delavcev.18 Podjetja bodo morala razkriti uveljavljene postopke in sprejete ukrepe glede pomembnih vplivov na delavce ter za zmanjševa- nje pomembnih tveganj in uresničevanje priložnosti, vključno z učinkovitostjo teh ukrepov.
Samo s celovitim pristopom k izboljševanju dobrobiti zaposlenih lahko zagotovimo optimalno okolje in poskrbimo, da bodo naši zaposleni zadovoljni in uspešni pri svojem delu.
Predvideno je obvezno razkritje števila vseh delavcev v podjetju ter razčlenjeno poročanje glede na spol in državo, v kateri ima podjetje 50 ali več delavcev: o številu zaposlenih za nedoločen čas, številu zaposlenih za določen čas, številu zaposlenih za polni delovni čas in številu zaposlenih za krajši delovni čas19 (in dodatno o številu zaposlenih, ki nimajo zajamčenega delovnega časa (»non-guaranteed hours employees«), ki pa ne obstaja v slovenskem pravnem redu.) V ESG poročilu bodo morala podjetja razkriti tudi odstotek invalidov med zaposlenimi.20
Podjetja bodo morala poročati tudi o sprejetih internih aktih za preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja na delovnem mestu, promocijo enakih možnosti in drugih načinov za povečevanje raznolikosti in vključenosti. Konkretno bodo morala podjetja razkriti, ali interni akti vključujejo prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin (pri čemer pod osebnimi okoliščinami osnutek ESRS predvideva naslednje okoliščine: rasna in etična pripadnost, barva kože, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, invalidnost, starost, vera, politično prepričanje, nacionalni izvor ali socialno poreklo ali katero koli drugo obliko diskriminacije, ki jo zajemajo predpisi na ravni EU ali v nacionalni zakonodaji) in katere osebne okoliščine so vključene pod prepoved.21 Prav tako bodo podjetja morala poročati o ukrepih, s katerimi zagotavljajo vključenosti, o pozitivnih ukrepih za ranljive skupine in o postopkih, s katerimi preprečujejo diskriminacijo in zmanjšujejo njene negativne posledice. Med drugim ESRS S1 predvideva poročanje o zaznanih primerih diskriminacije, vključno z nadlegovanjem, v obdobju poročanja in skupnem znesku kazni, glob, odškodnin za škodo zaradi kršitev s področja socialnih in človekovih pravic v obdobju poročanja.22
ESG merila temeljijo na okoljski trajnosti poslovanja, družbeni ter korporativni odgovornosti, s katerimi lahko ocenimo negativne učinke, ki jih povzroča podjetje.
V okviru poročanja o kazalnikih raznolikosti bodo podjetja morala razkriti razčlenitev po spolu na najvišjih vodstvenih položajih med zaposlenimi in razporeditev zaposlenih po starostnih skupinah.23
Podjetja bodo v okviru usklajevanja poklicnega in družinskega življenja morala razkriti podatke glede upravičenosti in dejanskega koriščenja odsotnosti z dela iz družinskih razlogov (materinski, očetovski, starševski dopust, odsotnost zaradi nege družinskega člana)24 ter podatke razčleniti po spolu.25
Med obveznimi razkritji je tudi odstotek plačne vrzeli med ženskami in moškimi.26 Predvideno pa je tudi poročanje o najvišjih plačilih v podjetju, in sicer razkritje razmerja med vsemi letnimi prejemki najboljše plačanega delavca v podjetju in povprečjem letnih prejemkov ostalih delavcev (vseh, razen najboljše plačanega)27 (pri čemer se kot prejemki poleg plačila za delo upoštevajo dividende, opcije in vsi ostali prejemki).28
Kot je razvidno iz navedenih obveznih razkritij, je velik poudarek pri poročanju kadrovskih zadev na enakopravni obravnavi, prepovedi diskriminacije in zagotavljanju enakih možnosti. Ukvarjam se s proti-diskriminacijskim pravom in ugotavljam, da podjetja v Sloveniji večinoma ne diskriminirajo zaposlenih neposredno29 in namenoma. V praksi se pogosto dogaja, da podjetja sprejmejo na videz nevtralne ukrepe, ki pa določene posameznike zaradi njihovih osebnih okoliščin postavljajo v manj ugoden položaj. Takšna je na primer ureditev izplačila poslovne uspešnosti, ki je vezana na prisotnost na delovnem mestu, ki v slabši položaj postavlja odsotne z dela zaradi starševstva ali zaradi bolezni.30 Do plačne vrzeli v podjetjih pogosto ne prihaja, ker bi imele delavke nižjo plačo kot delavci, temveč zato, ker so pogosteje upravičeno odsotne z dela zaradi starševstva, nege otroka, pogosteje izkoristijo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,31 kar vpliva ne le na urno postavko, ampak tudi na prihodnje dohodke in pokojnino. Zbiranje in razkritje podatkov, vezanih na diskriminacijo, zagotavljanje enakih možnosti in raznolikost, bo omogočilo, da bodo podjetja lahko ugotovila tveganja in si določila cilje za njihovo zmanjšanje. Tak je tudi namen nove direktive in obveznih standardov, ki v okviru treh stebrov: okoljskega, družbenega in upravljalskega, določajo konkretne podatke, ki jih bodo podjetja morala razkriti in na podlagi katerih bodo morala zasnovati nove strategije in prakse za dosego zastavljenih ciljev. Pomembno je, da podjetja v novi ureditvi ne vidijo zgolj administrativnega bremena, temveč uporabno orodje, ki jim bo omogočilo trajnostni razvoj za boljšo prihodnost planeta in podjetij.
*** Članek je bil najprej objavljen v HR&M, feb/mar 2023, št. 44, letnik 9, izdajatelj @Planet GV.
Literatura in viri
1 Preambula Direktive (EU) 2022/2464 Evropskega par- lamenta in sveta z dne 14. 12. 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.
2 Sklepi Sveta o poglobitvi unije kapitalskih trgov z dne 5. 12. 2019, dostopni na: https://data.consilium.europa.eu/ doc/document/ST-14815-2019-INIT/sl/pdf (dostop dne 27. 12. 2022 ob 12:03).
3 E – environment (okolje), S – social (družba), G – gover- nance (upravljanje).
4 Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. 12. 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.
5 Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 10. 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin.
6 https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20221107IPR49611/sustainable-economy-parli- ament-adopts-new-reporting-rules-for-multinationals.
7 Sporočilo za javnost Sveta EU z dne 21. 6. 2022, dostopno na: https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-
-releases/2022/06/21/new-rules-on-sustainability-di- sclosure-provisional-agreement-between-council-and-european-parliament/.
8 Člen 3(4) Direktive 2013/34/EU.
9 Majhna podjetja so podjetja, ki n e presegajo meje vsaj dveh od naslednjih meril: 50 zaposlenih v poprečju v poslovnem let; 8.000.000 EUR čistih prihodkov; 4.000.000 EUR kapitala (člen 3(2) Direktive 2013/34/EU).
10 Srednja podjetja so podjetja, ki niso ne mikro ne majhna podjetja in ne prenehajo meje vsaj dveh od naslednjih meril: 250 zaposlenih v povprečju v poslovnem letu; 40.000.000 čistih prihodkov; 20.000.000 EUR kapita- la člen 3(3) Direktive 2013/34/EU).
11 Mikro podjetja so podjetja, ki ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih meril: 10 zaposlenih v povprečju v poslovnem letu; 700.000 EUR čistih prihodkov od prodaje; 350.000 EUR kapitala (člen 3(1) Direktive 2013/34/EU).
12 Z namenom zagotovitve dostopa po Akcijskem planu za unijo kapitalskih trgov 2020: https://finance.ec.europa. eu/capital-markets-union-and-financial-markets/capital-
-markets-union/capital-markets-union-2020-action- -plan_sl (28.12.2022).
13 Dostopni na: https://efrag.org/news/public-387/EFRAG-delivers-the-first-set-of-draft-ESRS-to-the-European-Commission (28.12.2022).
14 Znotraj socialnega standarda: lastna delovna sila (ESRS S1), delavci v vrednostni verigi (ESRS S2), prizadete skupnosti (ESRS S3), potrošniki in končni uporabniki (ESRS S4).
15 Točka 4 S1 osnutka ESRS in priloga B S1 osnutka ESRS.
16 Zahteva za razkritje S1-7 osnutka ESRS.
17 Zahteva za razkritje S1-2 osnutka ESRS
18 Priloga B S1 osnutka ESRS.
19 Zahteva za razkritje S1-12 osnutka ESRS.
20 Zahteva za razkritje S1-1 osnutka ESRS.
21 Priloga B S1 osnutka ESRS.
22 Zahteva za razkritje S1-15 osnutka ESRS
23 Zahteva za razkritje S1-9 osnutka ESRS.
24 Priloga B S1 osnutka ESRS.
25 Zahteva za razkritje S1-15 osnutka ESRS.
26 Zahteva za razkritje S1-16 osnutka ESRS in Priloga B S1 osnutka ESRS.
27 Zahteva za razkritje S1-16 osnutka ESRS in Priloga B S1 osnutka ESRS.
28 Priloga A S1 osnutka ESRS.
29 Člen 6 Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Ur. l. RS, št. 33/16 s spremembami)
30 Glej tudi odločitve Zagovornika načela enakosti: odločba 0700-17/2021/12 z dne 6. 10. 2021; odločba 0700-4/2021/8 z dne 7. 9. 2021; odločba 0700-14/2021/10 z dne 7. 9. 2021; odločba 0700-19/2021/7 z dne 30. 7. 2021; odločba 0700- 14/2020/7 z dne 22. 2. 2021; odločba 0700-12/2020/14 z dne 5. 10. 2020; odločba št. 0700-30/2019/15 z dne 4. 9. 2019.
31 Podatki so dostopni v novici na spletni strani Vlade RS z dne 25. 11. 2022: https://www.gov.si/novice/2022-11-25-soglasno-sprejeta-novela-zakona-o-starsevskem-
-varstvu-in-druzinskih-prejemkih/
