Uveljavitev Zakona o kolektivnih tožbah
26. 9. 2017 je bil sprejet Zakon o kolektivnih tožbah, ki je začel veljati 21. 10. 2017, uporabljati pa se začne 21. 4. 2018. Namen zakona je zagotoviti učinkovita sredstva kolektivnega sodnega varstva, tako v smislu prenehanja nezakonitega ravnanja (t.j. kolektivna opustitvena tožba) kot tudi v smislu nadomestila za povzročeno škodo v primerih množičnih oškodovanj (t.j. kolektivna odškodninska tožba).
Odločitev sodišča v postopku na podlagi kolektivne opustitvene tožbe glede ugotovljene protipravnosti ravnanja toženega podjetja bo zavezovala druga sodišča v postopkih, ki jih bodo (npr. zaradi plačila odškodnine) začeli posamezni potrošniki zoper isto podjetje. Pričakuje se, da naj bi imel novi zakon močne preventivne učinke, saj naj bi odpravil ovire (v smislu dostopnosti, učinkovitosti in stroškov), ki prizadete posameznike odvračajo od sodnih postopkov.
Splošne rešitve zakona
V splošnem, zakon implementira rešitve iz Priporočila Evropske komisije o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb*. Področja, na katerih bo kolektivna tožba dopustna, vključujejo med drugim:
- varstvo potrošnikov;
- konkurenca;
- zaščita vlagateljev; in
- odškodninska odgovornost zaradi povzročitve okoljske nesreče.
Zakon uvaja »reprezentativen« tip kolektivnih tožb, kar pomeni, da prizadeti posamezniki ne bodo neposredno stranke postopka kolektivnega varstva. Procesno upravičenje za vložitev tožbe je omejeno na reprezentativne pravne osebe zasebnega prava (ki bodo lahko ustanovljene tudi ad hoc) in na višje državne odvetnike. Kolektivna opustitvena tožba za varstvo potrošnikov bo lahko vložena tudi s strani zbornice ali poslovnega združenja, katerega član je podjetje, ki je tožena stranka.
Kolektivno varstvo pa ni omejeno le na potrošnike in varstvo potrošnikov, kar pomeni, da bo lahko kolektivna tožba vložena tudi za račun pravnih oseb, prizadetih zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Zakon se bo uporabljal tudi za primere množičnih oškodovanj, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve.
Podatki o kolektivni tožbi (vključno s podatki o očitanem dejanju oz. oškodovanju, na katerega se nanaša tožba) bodo vneseni v register kolektivnih tožb, ki bo prosto dostopen na spletnih straneh sodstva.
Zaradi preprečitve nepoštenega pravdanja in škode na ugledu tožnega podjetja je v zakonu predviden poseben predhodni postopek preizkusa in odobritve kolektivne odškodninske tožbe s strani sodišča. Zakon predvideva tudi druga procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja, kot npr. odsotnost kaznovalnih odškodnin, ohranitev načela, da stroške nosi stranka, ki spor izgubi (sodišče lahko zahteva tudi plačilo varščine za stroške od tožeče stranke), ter prepoved financiranja kolektivnih tožb s strani financerja, ki je konkurent tožene stranke.
Aktivna legitimacija za vložitev tožbe s strani teles iz drugih držav članic
Skladno z zakonom bodo lahko kolektivne opustitvene tožbe vlagala tudi telesa iz drugih držav članic, in sicer je aktivna legitimacija omejena na upravičene osebe iz drugih držav članic skladno z Direktivo 2009/22/ES1** ter na primere, ko ravnanje podjetja v Sloveniji ali ravnanje, ki izvira iz Slovenije, lahko prizadene potrošnike v drugi državi članici.
* Priporočilo Evropske komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava unije (2013/396/EU).
** Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2009, str. 30).
