28.3.2020
DEL
> Delovno pravo

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Obveščamo, da je bil danes, dne 28. 3. 2020, v Uradnem listu RS št. 36/2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (»ZIUPPP«). Zakon začne veljati naslednji dan po objavi, torej 29. 3. 2020. Spodaj so navedeni glavni poudarki.

Zakon ureja delno povračilo nadomestila plače zaposlenim, ki niso delali zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom. Do delnega povračila pa ne bodo upravičeni vsi delodajalci, ampak le tisti, ki bodo izpolnjevali zakonske pogoje in postopali skladno s postopkom, predvidenim z zakonom. Sodne prakse seveda še ni, prav tako bo za določene odgovore potrebno počakati na razlago zakona. Ob tem nestrpno pričakujemo, da vlada konča z obravnavanjem predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo, tako imenovanega #PKP1 paketa. O tem si več lahko preberete tukaj.

V katerih primerih bodo delodajalci po interventnem zakonu lahko uveljavljali povračilo nadomestila?

Zakon ureja dva ločena primera in sicer povrnitev povračila nadomestila v primeru, ko delavci ne bodo delali zaradi poslovnega razloga in ko delavci ne bodo delali zaradi odrejene karantene.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da obstaja poslovni razlog?

Poslovni razlog skladno z interventnim zakonom je podan v primeru nezmožnosti zagotavljanja dela hkrati vsaj 30 % delavcem oziroma v primeru delodajalca z enim zaposlenim najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu zaradi razlogov, ki so posledica koronavirusa.

Kaj pa karantena?

Pravico do povračila nadomestila plače delavcem, katerim je odrejena karantena z odločbo Ministrstva za zdravje, ima vsak delodajalec v skladu z ZDR-1, ki izjavi, da za take delavce ne more organizirati dela od doma.

Kdo je upravičen do povračila?

Povračilo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki ugotovi, da zaradi poslovnega razloga začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev. Med te delavce se ne vštevajo delavci v času odpovednega roka.

Delodajalec, ki zaposluje le enega delavca, pogoj za upravičenost izpolni, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Delodajalec se mora za upravičenost do delnega povračila zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Kdaj delodajalci ne morejo uveljavljati pravice do povračila?

Delodajalci pravice do delnega povračila ne morejo uveljavljati,

  • dokler imajo delavci, ki jih želijo napotiti na čakanje, pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju ter se ta presežek lahko izravna. Delodajalci so do delnega povračila vseeno upravičeni, če se v posameznem primeru iz objektivnih razlogov na strani delavca presežek ur ne more izravnati;
  • če imajo na dan vloge neplačane zapadle obvezne davčne dajatve in druge nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v vrednosti 50 EUR;
  • če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na čakanje na delo niso redno izplačevali plač in prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njimi uveden postopek insolventnosti in prisilnega prenehanja.

Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje na delo pod pogoji po interventnem zakonu za največ 3 mesece.

V kakšni meri bo izplačano nadomestilo povrnjeno?

Iz zakona izhaja, da višina delnega povračila nadomestila, ki jo delodajalec izplača v breme zavoda oziroma za katero bo mogoče dobiti povračilo, znaša 40 % nadomestila bruto plače (I bruto), pri čemer je višina povračila omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela, tj. 892,50 EUR bruto.

Kakšni so časovni okviri povračila nadomestila?

Primarno je pomembno, da bo delodajalec lahko ob izpolnjevanju pogojev nadomestilo uveljavljal po sprejemu interventnega zakona tudi, če delavce že prej napoti na začasno čakanje na delo po postopku iz predloga zakona. V tem primeru je pomembno, da vložitev vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. Vlogo mora podati v osmih dneh od napotitve delavcev na čakanje na delo. Upravičenost lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

Za kakšno obdobje so delavci lahko napoteni na čakanje na delo za upravičenost delodajalca do delnega povračila sredstev?

Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev. Skladno z obrazložitvijo te določbe po predlogu zakona se morebitne prekinitve ne vštevajo v to obdobje. To pomeni, da se v obdobje vključenosti posameznega delavca v ukrep ne šteje čas, ko je delavec npr. odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, izrabe letnega dopusta, kot tudi čas, ko se delavec na zahtevo delodajalca za določen čas vrne na delo.

Kakšen postopek mora delodajalec izpeljati, da bo lahko uveljavljal denarno povračilo v primeru poslovnega razloga?

Postopek je sledeč:

  1. ugotovitev poslovnega razloga zaradi posledic virusa(nezmožnost zagotavljanja dela hkrati vsaj 30 % delavcem oziroma v primeru delodajalca z enim zaposlenim najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu),
  2. posvetovanje s sindikatom,
  3. odločitev o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
  4. napotitev delavcev na čakanje na delo s pisnim obvestilom, v katerem je določen čas začasnega čakanja na delu, obveznost, da se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače.

Kdaj mora delodajalec oddati vlogo?

Delodajalec odda vlogo za delno povračilo izplačanega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje (v elektronski ali pisni vlogi) v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. 9. 2020 ALI v 8 dneh od uveljavitve interventnega zakona, če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo interventnega zakona.

Kakšne so obveznosti delodajalca v času začasnega čakanja na delo delavcev?

Obveznosti delodajalca so:

  • izplačevanje nadomestil plače in plačilo prispevkov za socialno varnost,
  • prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
  • prepoved odrejanja nadurnega dela, če se to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
  • predhodno obveščanje ZRSZ, če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem.

Delodajalec je dolžan tudi ohraniti delovna mesta tistih zaposlenih, ki so pod pogoji interventnega zakona napoteni na čakanje na delo, in sicer 6 mesecev od nastopa čakanja na delo posameznega delavca.

Če delodajalec ravna v nasprotju s prvimi tremi alinejami zgoraj ali ne ohrani zaposlitve skladno z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti.

Če delodajalec predhodno ne obvešča zavoda o vrnitvi delavca na delo oziroma zamenjavi delavca na čakanju, bo moral prejeta sredstva vrniti za delavca, v zvezi s katerim je ugotovljena nepravilnost.

Kaj to pomeni za odpuščanje delavcev?

Skladno z obrazložitvijo predloga zakona ima delodajalec po interventnem zakonu dve ločeni obveznosti – ena je ohranitev delovnih mest najmanj 6 mesecev za tiste, ki so napoteni na čakanje na delo, druga pa je splošna prepoved odpuščanja oziroma začetkov postopka odpovedi vseh delavcev pri delodajalcu iz poslovnega razloga v času obdobja vključenosti delodajalca v interventni ukrep, torej 3 zaporedne mesece. Skladno z zakonom navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep npr. ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na to, da se predlagani zakon glede prepovedi odpuščanja v obdobju vključenosti v interventni ukrep omejuje le na poslovne razloge, lahko v tem obdobju tako delavec kot tudi delodajalec v primeru obstoja razlogov za odpoved odpovesta pogodbo iz vseh drugih razlogov, določenih v ZDR-1.

Kakšen pa je postopek v primeru delavcev v karanteni?

Postopek je smiselno enak tudi za uveljavljanje povračila za nadomestilo plače delavcu, ki mu je odrejena karantena in ki dela ne more opravljati od doma (brez posvetovanja z delavskimi predstavništvi oziroma obveščanja zaposlenih ter z odreditvijo čakanja na delo za čas odrejene karantene). V tem primeru delodajalec vlogi priloži:

  • kopijo odločbe Ministra za zdravje in
  • izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Kaj pa samozaposleni?

Samozaposleni po interventnem zakonu niso upravičeni do delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo, je pa za njih zakon predvidel odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke bodo morali upravičenci plačati najkasneje do 31. 3. 2022. V tem obdobju bo odložene prispevke mogoče plačati v enkratnem znesku ali obročno.