Zasilna oskrba z električno energijo
O možnostih zasilne oskrbe z električno energijo, ki na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni zagotavlja ukrepe za zaščito odjemalcev, verjetno še nikoli prej ni bilo toliko govora kot v zadnjih nekaj mesecih, odkar so se razmere na energetskih trgih močno zaostrile.
1. Uvod
Naraščanju cen električne energije, ki se z veleprodajnih vse bolj prenaša na maloprodajne trge, smo priča že dlje časa. Razlogi za visoke cene so večplastni, med glavne pa se uvrščajo rekordno visoke cene zemeljskega plina, hiter porast cen emisijskih kuponov, upad proizvodnje iz obnovljivih virov ter hkrati povečane potrebe po porabi električne energije.1
Rast cen električne energije pomembno vpliva na pogodbena razmerja o dobavi električne energije končnim odjemalcem. Marsikaterega dobavitelja v Evropi in tudi v Sloveniji so razmere pahnile v insolventnost ali pa ga prisilile v zavestno opuščanje dejavnosti prodaje električne energije ter posledično razvezovanje pogodb o dobavi električne energije svojim odjemalcem. Slednji so se zato znašli v položaju, ko so morali iskati drugega dobavitelja. Za primere, ko si odjemalci ne morejo pravočasno najti novega dobavitelja in bi jim grozil odklop iz omrežja, so na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni vzpostavljeni določeni ukrepi za njihovo zaščito. Eden izmed takih ukrepov je zasilna oskrba.
2. Prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije
Zasilna oskrba z električno energijo je institut varstva odjemalcev in konkretizacija osnovne oskrbe (»universal service«) z električno energijo, ki je bila v slovenski pravni red prenesena na podlagi predpisov Evropske unije.
Skladno s pravom Evropske unije so operaterji distribucijskih sistemov odgovorni za vzpostavitev povezave svojih odjemalcev na električno omrežje in zagotavljanje pravice do oskrbe z električno energijo določene kakovosti po konkurenčnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih in nediskriminatornih cenah.2 Osnovna oskrba, ki se mora izvajati na pregleden in nediskriminatoren način, ne preprečuje proste izbire dobavitelja.3
Vsem gospodinjskim odjemalcem in, kadar je po mnenju držav članic ustrezno, tudi malim podjetjem, mora biti zagotovljena osnovna oskrba oziroma dostop do univerzalnih storitev. Države članice lahko za zagotovitev ponudbe osnovne oskrbe imenujejo tudi zasilnega dobavitelja.4
3. Zasilna oskrba v slovenskem pravnem redu
3.1. Pravne podlage
V slovenskem pravnem redu institut zasilne oskrbe z električno energijo ureja člen 32 Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. l. RS, št. 172/2021, v nadaljevanju »ZOEE«), ki je nadomestil člen 44 Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 s spremembami, v nadaljevanju »EZ-1«). Pogoji zasilne oskrbe so natančneje določeni s podzakonskimi predpisi, med drugim s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (Ur. l. RS, št. 7/21, »SONDSEE«).
3.2. Kdo zagotavlja zasilno oskrbo?
Zasilno oskrbo mora zagotavljati distribucijski operater. Gre za subjekt, ki je odgovoren predvsem za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja, razvoj distribucijskega sistema in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije.5 Na ozemlju Republike Slovenije je to družba SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. (»SODO«).
Ker se v javnosti pojem distributerja neredko zamenjuje s pojmom dobavitelja, ni odveč opozoriti, da distribucija praviloma ne zajema dobave (prodaje odjemalcem) in da gre za dve ločeni dejavnosti – medtem ko je prva regulirana dejavnost (obvezna državna gospodarska javna služba), je druga tržna dejavnost. Zasilna oskrba je torej izjema, ko distribucijski operater začasno, zaradi zaščite končnih odjemalcev, prevzame tudi vlogo dobavitelja (zasilna oskrba se namreč šteje kot menjava dobavitelja, pri kateri distribucijski operater nastopa kot dobavitelj6 ).
3.3. Komu je zasilna oskrba namenjena?
Dobava električne energije za zasilno oskrbo mora biti zagotovljena končnim odjemalcem7, ki so priključeni na sistem distribucijskega operaterja. V sistem zasilne oskrbe so torej vključeni tako gospodinjski kot poslovni odjemalci, ne glede na njihovo velikost, pri čemer pa zakon gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem daje dodatno zaščito. Medtem ko so poslovni odjemalci, ki ne ustrezajo merilu malega poslovnega odjemalca,8 upravičeni samo do samodejne zasilne oskrbe ob točno določenih pogojih, so gospodinjski in mali poslovni odjemalci upravičeni do zasilne oskrbe tudi na lastno zahtevo.
Tisti poslovni odjemalci, pri katerih pogoji za zasilno oskrbo niso izpolnjeni in ki hkrati niso upravičeni zahtevati zasilne oskrbe (ker se ne uvrščajo med male poslovne odjemalce), si morajo v primeru prenehanja dobave pri obstoječem dobavitelju novega dobavitelja najti sami. Zdi se, da zakon ne naslavlja položaja, ko tak poslovni odjemalec kljub zadostni skrbnosti ne bi mogel pravočasno zamenjati dobavitelja (če bi na primer vsi dobavitelji iz takih ali drugačnih razlogov začasno odklanjali sprejem novih odjemalcev).
3.4. Kdaj mora distribucijski operater zagotavljati zasilno oskrbo?
Do samodejne zasilne oskrbe so končni odjemalci upravičeni ob določenih izrednih dogodkih na trgu z elektriko,9 in sicer:
i) če končnim odjemalcem preneha veljavnost pogodbe o dobavi elektrike zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja;
ii) če dobavitelj izgubi status člana bilančne sheme, v skladu s pravili, ki urejajo delovanje trga z električno energijo.
Zasilno oskrbo pa mora distributer zagotavljati gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem ne glede na gornje pogoje tudi v primeru, če podajo zahtevo za zasilno oskrbo.
ZOEE v primerjavi z EZ-1 širi razloge za samodejno zasilno oskrbo. Medtem ko jo je člen 44 EZ-1 omogočal le v primeru, če je končnemu odjemalcu veljavnost pogodbe o dobavi elektrike prenehala zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti in nelikvidnosti dobavitelja, je po ZOEE mogoča tudi v primeru, če dobavitelj iz kakšnega drugega razloga izgubi status člana bilančne sheme.
Agencija za energijo navaja, da kadar je odpoved pogodbe o dobavi elektrike posledica poslovnih odločitev in realiziranih tveganj, povezanih z neustreznim nakupom električne energije, ki dobaviteljem onemogoča izpolnjevanje sklenjenih pogodb o dobavah elektrike, lahko distribucijski operater zasilno oskrbo zagotovi samo na zahtevo odjemalcev.10
3.5. Cena električne energije pri zasilni oskrbi
Cenik dobave električne energije za zasilno oskrbo mora biti javno objavljen. Cena električne energije za zasilno oskrbo ne sme za več kot 25 % presegati tržne cene za dobavo primerljivemu odjemalcu.11
Razpon v višini 25 % tržne cene omogoča zasilnemu dobavitelju, da pokrije nekoliko višje stroške, povezane z nenadnim nakupom električne energije za potrebe zasilne oskrbe. Sprotni in nepredvidljiv nakup električne energije je zanj namreč dražji.
Ceno električne energije za zasilno oskrbo določi distribucijski operater v višini, ki pokriva dolgoročno ceno nabave električne energije ter dodatne stroške zagotavljanja in izvajanja zasilne oskrbe. Če distribucijski operater ne določi cene električne energije za zasilno oskrbo ali jo določi v nasprotju z zakonom, jo določi Agencija za energijo12 kot nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo.
Cena električne energije za zasilno oskrbo predstavlja povprečno tržno ceno električne energije rezultatov trgovanja za dan vnaprej na BSP Energetski Borzi d.o.o.13 Cenik dobave električne energije za zasilno oskrbo v skladu z veljavnimi predpisi distribucijski operater usklajuje predvidoma mesečno, glede na rast cen električne energije na trgu, in ga objavlja na svoji spletni strani.14
3.6. Izvajanje zasilne oskrbe
3.6.1. Pogoji za izvajanje zasilne oskrbe
Pogoj za izvajanje zasilne oskrbe je sprotno poravnavanje vseh zapadlih obveznosti iz naslova zasilne oskrbe. Distribucijski operater na vsakem računu za zasilno oskrbo opozori končnega odjemalca na pravico do menjave dobavitelja električne energije in na višjo ceno električne energije, kot bi jo lahko dosegel na trgu z električno energijo.15
3.6.2. Obvestilo operaterja trga o izključitvi dobavitelja
Operater trga kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe mora distribucijskega operaterja obvestiti o izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme za vse obračunske merilne točke tega dobavitelja zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja. V obvestilu mora navesti tudi razlog izključitve dobavitelja iz bilančne sheme. Distribucijski operater to obvestilo operaterja trga objavi na svoji spletni strani.16
3.6.3. Menjava dobavitelja v primeru samodejne zasilne oskrbe
Distribucijski operater takoj po prejemu obvestila operaterja trga z elektriko o izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme ali z dnevom prenehanja bilančne pripadnosti, za vse obračunske merilne točke tega dobavitelja izvede menjavo dobavitelja iz obstoječega dobavitelja na distribucijskega operaterja, ki postane z dnem izključitve iz bilančne sheme novi dobavitelj za zasilno oskrbo. Distribucijski operater v tem primeru pogodbe o zasilni oskrbi ne sklepa.17
3.6.4. Menjava dobavitelja v primeru zahteve končnega odjemalca za zasilno oskrbo
Če distribucijski operater prejme zahtevo končnega odjemalca za zasilno oskrbo, najprej presodi upravičenost do zasilne oskrbe na zahtevo. V primeru izpolnjevanja pogojev za zasilno oskrbo na zahtevo distribucijski operater končnemu odjemalcu v osmih delovnih dneh od dneva prejema zahteve za zasilno oskrbo pošlje v sklenitev pogodbo o zasilni oskrbi skupaj s pogoji zasilne oskrbe.
Če distribucijski operater ne prejme s strani končnega odjemalca podpisane pogodbe o zasilni oskrbi, distribucijski operater šteje, da je končni odjemalec odstopil od zahteve za zasilno oskrbo. Distribucijski operater prične z menjavo dobavitelja na zasilno oskrbo na zahtevo po prejemu podpisane pogodbe o zasilni oskrbi. V primeru zavrnitve distribucijski operater končnega odjemalca v osmih delovnih dneh od dneva prejema zahteve za zasilno oskrbo obvesti o zavrnitvi zasilne oskrbe na zahtevo.18
3.6.5. Obveznosti distribucijskega operaterja
Najkasneje v roku osmih delovnih dni od dneva prejema obvestila operaterja trga z elektriko mora distribucijski operater poslati obvestilo končnemu odjemalcu o izključitvi njegovega dobavitelja iz bilančne sheme.19
Obvestilo distribucijskega operaterja vsebuje najmanj:
- obvestilo o prenehanju pogodbe o dobavi elektrike z obstoječim dobaviteljem za obračunsko merilno točko končnega odjemalca in začetku izvajanja zasilne oskrbe;
- datum pričetka izvajanja zasilne oskrbe;
- obvestilo o pogojih in ceniku zasilne oskrbe ter seznanitev o višji ceni kot je tržna;
- obvestilo o načinu pridobitve odčitka, če ga pridobiva distribucijski operater;
- obvestilo o oceni stanja števca in ocenjenem stanju števca na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe ter rok, v katerem lahko uporabnik sistema sporoči stanje števca, če se z ocenjenim stanjem števca ne strinja;
- obvestilo, da bodo odčitki, ki so bili pridobljeni s strani distribucijskega operaterja oziroma končnega odjemalca, vendar ne na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe, datirani na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe;
- seznanitev končnega odjemalca s pravico do menjave dobavitelja.
Distribucijski operater o objavljenem obvestilu operaterja trga obvesti tudi ostale dobavitelje, registrirane pri distribucijskem operaterju, in dobavitelja, ki ga je distribucijski operater izbral za dobavo elektrike za pokrivanje izgub v sistemu.20
3.6.6. Trajanje zasilne oskrbe
Zasilna oskrba se lahko ob izpolnjevanju pogojev izvaja za nedoločen čas.
Če zapadle obveznosti iz naslova izvajanja zasilne oskrbe niso pravočasno poravnane, sledi postopek odklopa na posameznem prevzemno-predajnem mestu po predhodnem obvestilu uporabniku sistema. V obvestilu pred odklopom mora distribucijski operater odjemalce obvestiti o možnosti in pogojih zasilne oskrbe.21 Uporabnik sistema mora v roku, ki je določen v obvestilu, izpolniti svoje obveznosti, sicer sledi odklop iz električnega omrežja.22
Za reševanje sporov med odjemalci in distribucijskim operaterjem je pristojna Agencija za energijo.23
4. Sklep
Institut zasilne oskrbe predstavlja izhod v sili za odjemalce ob določenih izrednih dogodkih na trgu z električno energijo. Zaradi višje cene in posledično začasnega značaja take oskrbe ne gre za motnjo trga niti za konkurenco rednim dobaviteljem, zato v tem primeru tudi ne gre za kršitev načela ločitve dejavnosti.24
Cene zasilne oskrbe so višje od tržnih, saj jih določi distribucijski operater v višini, ki omogoča kritje višjih stroškov, povezanih z nenadnim in nepredvidljivim nakupom električne energije. Odjemalci se zato za zasilno oskrbo navadno ne odločajo sami, vendar raje izvedejo postopek menjave dobavitelja in si s tem učinkovito ter ceneje zagotovijo električno energijo.
Zaradi navedenih okoliščin zasilna oskrba služi začasni premostitvi nepredvidljivih dogodkov, ne pa trajni oziroma dolgoročni oskrbi z električno energijo. Pomembno pa je, da odjemalci na izredne dogodke na trgu odreagirajo pravočasno in proaktivno, da se na ta način izognejo uporabi instituta zasilne oskrbe in škodi, ki bi jim nastala z morebitnim odklopom iz električnega omrežja, če pogoji za zasilno oskrbo ne bi bili izpolnjeni.
1. Agencija za energijo: Informacije za odjemalce v primeru odpovedi pogodbe o dobavi električne energije s strani dobavitelja: in ukrepi regulatorja. Dostopno na: https://www.agen-rs.si/-/informacije-za-odjemalce-v-primeru-odpovedi-pogodbe-o-dobavi-elektricne-energije-s-strani-dobavitelja-in-ukrepi-regulatorja (13. 3. 2022)
2. Člen 27(1) Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (»Direktiva 2019/944«).
3. Člen 27(2) Direktive (EU) 2019/944.
4. Člen 27(1) Direktive (EU) 2019/944.
5. Prim. 12. alinejo člena 4 ZOEE.
6. Člen 222 SONDSEE.
7. To so osebe, ki kupujejo električno energijo za lastno rabo. Prim. 32. alinejo člena 4 ZOEE.
8. Skladno z ZOEE so mala podjetja tista z manj kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Prim. 34. alinejo člena 4 ZOEE.
9. Prim. člen 32(1) ZOEE.
10. Agencija za energijo: Informacije za odjemalce v primeru odpovedi pogodbe o dobavi električne energije s strani dobavitelja: in ukrepi regulatorja. Dostopno na: https://www.agen-rs.si/-/informacije-za-odjemalce-v-primeru-odpovedi-pogodbe-o-dobavi-elektricne-energije-s-strani-dobavitelja-in-ukrepi-regulatorja (13. 3. 2022).
11. Prim. člen 32(3) ZOEE.
12. Agencija za energijo: Zasilna oskrba. Dostopno na: https://www.agen-rs.si/poslovni/elektrika/zasilna-oskrba (13. 3. 2022).
13. Prim. cenik SODO za zasilno oskrbo z električno energijo z dne 1. 3. 2022.
14. Prim. Pogoje izvajanja in zagotavljanja zasilne oskrbe z električno energijo v primeru odpovedi bilančne pogodbe oziroma ob izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme z dne 1. 3. 2022.
15. Člen 228 SONDSEE.
16. Člen 222 SONDSEE.
17. Člen 224(1) SONDSEE.
18. Člen 224(2) SONDSEE.
19. Člen 225 SONDSEE.
20. Člen 223 SONDSEE.
21. Prim. člen 32(5) ZOEE.
22. Člen 227 SONDSEE.
23. Prim. Pogoje izvajanja in zagotavljanja zasilne oskrbe z električno energijo v primeru odpovedi bilančne pogodbe oziroma ob izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme z dne 1. 3. 2022.
24. Prim. Predlog ZOEE, EVA 2020-2430-0003, prva obravnava, komentar k členu 32, stran 140.
