10.7.2020
DEL
> Delovno pravo

PKP4 in druga aktualna delovnopravna vprašanja

Dne 9. 7. 2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) ali »PKP4«. Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu, predvidoma 11. 7. 2020. Zakon določa, da se nekateri začasni ukrepi uporabljajo od 1. 7. 2020 dalje. Eden izmed glavnih ukrepov na področju trga dela je podaljšanje možnosti odreditve začasnega čakanja na delo in povračila nadomestila plače za mesec julij 2020. Ureditev ostaja v bistvenem enaka, kot se je uveljavila s PKP3 oziroma ZIUOOPE. V tem prispevku opozarjamo zgolj na bistvene novosti ureditve po PKP4. Dodatno PKP4 ureja situacije in povračilo nadomestila plače v primerih, ko je zaposlenim odrejena karantena zaradi varovanja javnega zdravja. V prispevku povzemamo tudi novejša pojasnila državnih organov vezana na dosedaj sprejete interventne ukrepe in nove delovnopravne situacije povezane z izbruhom COVID-19. Ker je glede določenih vprašanj še mnogo nejasnosti, ob tem pa se pojavljajo nove razlage in pojasnila s strani pristojnih institucij, bomo ta prispevek tudi redno posodabljali. Dodatne pravne informacije redno objavljamo na naši spletni strani. Skupaj nam bo uspelo, ostanimo zdravi!

POJASNILA IN NOVOSTI V ZVEZI S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM IN DELNO NAPOTITEV NA ČAKANJE

1. ALI JE MOGOČE SKRAJŠAN DELOVNI ČAS NEENAKOMERNO RAZPOREDITI?

V zvezi z neenakomernim razporejanjem delovnega časa zaposlenim, katerim je bilo odrejeno delo s krajšim delovnim časom in delna napotitev na čakanje na delo, je bilo zaradi prepovedi odrejanja nadurnega dela, neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa po členu 18(2) ZIUOOPE veliko vprašanj.

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta je bilo sprejeto usklajeno strokovno stališče: s pisno odredbo je tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo.

Po pojasnilih dostopnih na spletni strani MDDSZ je pri tem pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).

2. ALI SO KAKŠNE NOVOSTI VEZANE NA ODREJANJE NADURNEGA DELA ZAPOSLENIM S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM?

Po naših informacijah ni dostopnega nobenega novega pojasnila vezanega na odrejanje nadurnega dela.

Menimo pa, da bi bilo treba omejitev določila vezanega na nadurno delo razumeti na način, da se nanaša na delavce, ki jim ni odrejen skrajšan delovni čas, saj za delavce na skrajšanem delovnem času že skladno s pravili ZDR-1 velja, da se jim nadurno delo ne sme enostransko odrejati. Odrejanje nadurnega dela delavcem na skrajšanem delovnem času je tudi v nasprotju s samim institutom odreditve skrajšanega delovnega časa, saj se tem delavcem lahko enostavno prekliče odredba o krajšem delovnem času. Je pa na drugi strani smiselno, da se delavcem, katerim delovni čas ni skrajšan, nadurno delo ne sme odrejati, če bi to delo lahko opravili delavci na skrajšanem delovnem času. Prav tako tudi njihov delovni čas ne sme biti neenakomerno razporejen, saj se morebitni viški ur, če ne pride do izravnave, spremenijo v nadure.

3. POMEMBNE POSTOPKOVNE NOVOSTI V ZVEZI Z ODREDITVIJO SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

Pošiljanje odredbe o delu s skrajšanim delovnim časom ZRSZ

PKP4 določa, da mora delodajalec pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom poslati ZRSZ v roku osmih dni od dneva odreditve.

Obveščanje ZSRS o pozivu nazaj na delo

Delodajalec mora v primeru da, pozove delavca, ki mu je bilo odrejeno delo s krajšim delovnim časom, nazaj na delo s polnim delovnim časom o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Predvidevamo, da delodajalci lahko še naprej zavod obveščajo na splošen naslov enoten elektronski naslov za ta obvestila: obvestilacas@ess.gov.si

Rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije

Kljub temu, da je ukrep odreditve dela s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na voljo za obdobje od 1. 6. 2020 do najdlje 31. 12. 2020, je vlogo za dodelitev subvencije treba vložiti pri ZRSZ najpozneje do 10. 12. 2020.

4. NOVOSTI PRI KAZENSKIH DOLOČBAH

Poleg že predpisanih primerov, za katere je predvidena globa (več o tem si lahko preberete pod točko 11 v prispevku, ki je na voljo tukaj) je po novem globa predpisana tudi za naslednje kršitve:

  • kršitev prepovedi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (člen 12(3) ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveščanja delavcev na običajen način (člen 12(4) ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (člen 12(5) ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti posredovanja pisne odreditve Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku osmih delovnih dni (člen 14(4) člena ZIUOOPE)
  • kršitev obveznosti izročitve delavcu pisne odredbe s skrajšanim delovnim časom (člen 14(4) člena ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti izplačevanja plače in nadomestila plače delavcem (člen 18(1) ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa (člen 18(3) ZIUOOPE),
  • kršitev obveznosti predhodnega obvestila Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom (člen 18(5) ZIUOOPE).

BISTVENE NOVOSTI UREDITVE ZAČASNEGA ČAKANJA NA DELO PO PKP4

5. KATERE BISTVENE LASTNOSTI UREDITVE ZAČASNEGA ČAKANJA NA DELO PO PKP4 OSTAJAJO ENAKE KOT PO PKP3?

Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo in povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je bil uveden po že prej sprejeti interventni zakonodaji, in sicer po določbah ZIUZEOP (PKP1). Več o tem ukrepu si lahko preberete tukaj.

Pogoji za koriščenje ukrepa vezanega na začasno čakanje na delo v bistvenem ostajajo enaki, kot so veljali skladno z ZIUOOPE (PKP3), o čemer si več lahko preberete tukaj.

Tako ostajajo v bistvenem enake določbe o:

  • upravičenih delodajalcih (po novem so dodatno izvzeti tisti delodajalci, ki se nahajajo v likvidacijskem postopku);
  • pravicah in obveznostih delavcev;
  • obveznostih delodajalca (spreminja se le določilo glede odpuščanja delavcev, ki je podrobneje pojasnjeno pod točko 7)
  • višini nadomestila plače;
  • višini delnega povračila izplačanega nadomestila plače;
  • postopku za uveljavljanje povračila nadomestila plače (dodatno je določen rok, da lahko delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje od 1. 7. 2020 dalje, vlogo pri ZRSZ vložijo v roku 8 dni od uveljavitve PKP4);
  • nadzoru nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil;
  • inšpekcijskem nadzoru;
  • državni pomoči.

6. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA NAPOTITVE NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO

Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo je na voljo za obdobje od 1. 7. 2020 do najdlje 31. 7. 2020. S tem, da lahko Vlada s sklepom podaljša veljavnost največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. 9. 2020.

Vse določbe vezane na ukrep napotitve na začasno čakanje veljajo od 1. 7. 2020 dalje ne glede na to od kdaj bo PKP4 v veljavi.

7. KAKŠNE SO OMEJITVE V ZVEZI Z ODPUŠČANJEM DELAVCEV V TEM ČASU?

V času prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo delodajalec delavca ne sme odpustiti iz poslovnega razloga.

Prav tako delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, razen če je bil program presežnih sprejet že pred 13. 3. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavljal subvencije po interventni zakonodaji.

PKP4 je prvi predpis iz sklopov interventne zakonodaje, ki omejuje odpoved odpuščanja zgolj na odpuščanje iz poslovnih razlogov. Bojazen je, da bi se skladno z argumentom a contratio štelo, da so prejšnji predpisi prepovedovali vsakršno zmanjšanje zaposlitve. Vendar pa menimo, da bi bila razlaga, ki bi širila polje prepovedi zmanjševanja števila zaposlitev zunaj poslovnih razlogov, glede na namen interventnih ukrepov, napačna.

NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE

Zaradi novih okoliščin, ki jo predstavlja izdajanje odločb o karanteni na podlagi zakona, ki ureja nalezljive bolezni, in ki delavcem v nekaterih primerih onemogočajo opravljanje dela skladno s pogodbo o zaposlitvi, je zakonodajalec pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v teh primerih uredil s PKP4.

8. KATERI DELODAJALCI SO UPRAVIČENI DO POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL V ČASU ODREJENE KARANTENE?

Do povračila izplačanih nadomestil delavcem v času odrejene karantene so upravičeni tisti delodajalci, ki izjavijo, da ne morejo organizirati dela na domu za te delavce. V zvezi z organizacijo dela na domu obveščamo, da je MDDSZ na svojih spletnih straneh objavilo pojasnila v zvezi z opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu.

9. KAKŠNA JE VIŠINA POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL?

Delodajalci bodo ob izpolnjevanju pogojev in ob pravočasni vložitvi vloge dobili povrnjena nadomestila plač delavcem v karanteni v celoti.

Povračila se bodo izplačevala mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi izplačilu nadomestila.

10. KATERI DELAVCI SO UPRAVIČENI DO NADOMESTILA V ČASU KARANTENE IN KAKŠNA JE VIŠINA NADOMESTILA?

V kolikor delavci v času karantene skladno z odločbo o karanteni dela ne morejo opravljati od doma so načeloma upravičeni do nadomestila plače. Višina in upravičenost do nadomestila plače je odvisna od razloga, zakaj je bila delavcu karantena odrejena.

V kolikor je delavcem odrejena karantena, ker se je delavec odpravil v državo z rdečega seznama brez izkazovanja ustreznih osebnih okoliščin, je za te delavce določeno, da jim nadomestilo plače ne pripada. Glede na zakonsko besedilo ni jasno, kako je z vključitvijo zaposlenega v socialna zavarovanja. Prav tako ni jasno, ali je delodajalec kljub 0% nadomestilu plače dolžan za delavca plačevati kakršnekoli socialne prispevke. Glede na to, da odločbe o karanteni delavcu onemogočijo delo zgolj za cca 14 dni, menimo, da bodo delavčevi prihodki v tem mesecu pač nižji, ustrezno nizki bodo tudi vplačani prispevki v socialna zavarovanja. Delavčeva odsotnost v času karantene, pa ne bo sicer vplivala na tek pokojninske dobe zaposlenega.

Iz besedila zakona je tudi moč razumeti, da je delavec zaradi izdane odločbe o karanteni upravičeno odsoten z dela, zato po našem mnenju delodajalec nima podlage, da bi delavca zaradi tega odpustil. Pojasnila pristojnih organov v zvezi s tem bomo spremljali in ta prispevek posodabljali.

11. OBVEZNOSTI DELAVCEV VEZANE NA ODREDITEV KARANTENE

Delavec mora v roku treh delovni dni od odreditve karantene delodajalca o odreditvi karantene obvestiti in mu posredovati odločbo o odreditvi karantene.

V kolikor se delavec odpravlja na območje države, ki je na rdečem seznamu zaradi naštetih osebnih okoliščin, mora delodajalca najkasneje 1 dan pred odhodom o tem obvestiti in predložiti izjavo o obstoju osebnih okoliščin za odhod v državo na rdečem seznamu.

Ker gre za nove predpise delodajalcem priporočamo, da svoje zaposlene o zgornjih pogojih in obveznosti delavcev obvestijo na način, ki je običajen pri delodajalcu.

12. OBVEZNOSTI DELODAJALCEV V OBDOBJU PREJEMANJA POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL

Delodajalci so dolžni delavcem izplačevati neto nadomestilo plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V primeru nespoštovanja tega pravila, mora delodajalec prejeta sredstva v celoti vrniti.

Kljub izrecni zapovedi, da naj bi delodajalec plačeval zgolj neto nadomestilo in prispevke za obvezna socialna zavarovanja, menimo, da je delodajalec kljub takemu zapisu dolžan odvesti od izplačanega nadomestila tudi ustrezne davščine.

13. UVELJAVLJANJE POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL

Delodajalec uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače z elektronsko vlogo pri ZRSZ. Vlogo je treba vložiti v roku 30 dni od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.

Vlogi je treba predložiti:

  • Kopijo odločbe o odreditvi karantene
  • Izjavo o tem, da dela ni moč organizirati od doma
  • Izjavo o osebnih okoliščinah delavca, v kolikor je to potrebno zaradi razloga za izdano odločbo o karanteni

O vlogi bo ZSRS odločal skladno z ZUP in v primeru priznanja pravice z delodajalcem sklenil pogodbo po povračilu izplačanih nadomestil plače.

14. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA

Delodajalci so upravičeni do povračila nadomestila plače od dneva uveljavitve PKP4 do najdlje 30. 9. 2020.

Tudi določbe o upravičenosti delavcev do prejemanja nadomestil zaradi odrejene karantene začnejo veljati z dnem uveljavitve PKP4. Časovno sicer veljavnost teh določb ni omejena.

Vprašanje, ki se postavi je, kako naj delodajalci rešujejo primere, ko so bile delavcem že izdane odločbe o karanteni in so bili že pred uveljavitvijo PKP4 odsotni z dela zaradi odločbe o karanteni. Menimo, da v kolikor je bila država, v kateri je bival delavec v času njegovega bivanja uvrščena na rdeči seznam, potem delavec lahko uveljavlja, da dela ne more opravljati zaradi višje sile, delodajalec pa mu za čas karantene izplačuje 50% nadomestilo. Če pa se je delavec odpravil v državo na rdečem seznamu, potem sklicevanje na višjo silo ne pride v poštev, saj odločba o karanteni ni nepredvidljiv dogodek. Kljub temu menimo, da taka odsotnost ne more biti podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Še najbližji institut, ki ga ZDR-1 predvideva za primere, ko delavec “po lastni krivdi” in v dobro države, ne more izpolnjevati svojih pogodbenih delovnopravnih obveznosti, je suspenz pogodbe iz člena 53 ZDR-1. Med suspenzom mirujejo vse pravice in obveznosti – delavca ne morete odpustiti, prav tako pa mu niste dolžni plačevati plače, lahko ga odjavite iz zavarovanj za to obdobje. Vendar pa ZDR-1 ne predvideva odrejene karantene kot razlog za suspenz pogodbe o zaposlitvi. Za suspenz se sicer lahko dogovorite z zaposlenim individualno, lahko pa se seveda dogovorite, da delavec v tem obdobju koristi dopust ali pa mu odobrite izredni neplačan dopust.

15. KAJ SE ZGODI, ČE DELAVEC V ČASU ODREJENE KARANTENE ZBOLI?

Če delavec pridobi v času odrejene karantene pravico do odsotnosti zaradi bolniškega staleža, se v tem obdobju ne izplačuje nadomestilo zaradi odsotnosti zaradi karantenske odločbe, temveč delavcu pripada nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti.

V kolikor delavec zboli zaradi COVID-19, je pomembno, da osebni zdravnik na bolniškem listu označi razlog odsotnosti 8 – izolacija, saj gre v tem primeru nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne zadržanosti od dela.