PKP5 – aktualni ukrepi za delodajalce

Dne 15. 10. 2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (»ZZUOOP« ali »PKP5«). Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v uradnem listu . Zakon določa, da se nekateri začasni ukrepi uporabljajo retroaktivno in sicer od 1. 9. 2020 oziroma 1. 10. 2020 dalje. PKP5 podaljšuje veljavnost trem že uveljavljenim interventnim ukrepom na področju trga dela in sicer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, začasno čakanje na delo in nadomestila plač zaradi karantene. Pri ureditvi teh ukrepov PKP5 izhaja iz doslej veljavnih interventnih zakonov, pri čemer uvaja nekaj pomembnih sprememb, ki so opisane v nadaljevanju. Bistvena novost za delodajalce po PKP5 je ureditev nadomestila plač tudi za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok. Dodatno PK5 uvaja še možnost kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika in začasni izvzem stroškov delodajalca zaradi testiranja delavcev na Covid-19 iz bonitete. Tudi v drugem valu Covida-19 sledimo interventnim ukrepom in relevantne pravne informacije objavljamo na naši spletni strani. Skupaj nam bo uspelo, ostanimo zdravi!

SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

1. DO KDAJ LAHKO DELODAJALEC ODREJA DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM IN UVELJAVLJA SUBVENCIJO?

Skladno z ZIUOOPE (oz. PKP3) je ukrep odreditve dela s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na voljo najdlje do 31. 12. 2020. Pri tem še vedno velja omejitev iz ZIUPDV (oz. PKP4), da je vlogo za dodelitev subvencije treba vložiti pri ZRSZ najkasneje do 10. 12. 2020.

PKP5 določa možnost podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa s Sklepom Vlade RS, ki ga mora vlada sprejeti najkasneje do 20. 12. 2020, za največ 6 mesecev, vendar najdlje do 31. 7. 2021, pod pogojem, da bo tudi Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (»Začasni okvir«) na ravni EU podaljšan v letu 2021.

Ostale določbe PKP3 in PKP4 glede ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ostajajo nespremenjene.

ZAČASNO ČAKANJE NA DELO PO PKP5

2. DO KDAJ LAHKO DELODAJALEC NAPOTI DELAVCE NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO IN UVELJAVLJA DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE?

Ukrep napotitve na začasno čakanje na delo je bil uveden z ZIUZEOP (oz. PKP2), pri čemer je bila njegova veljavnost večkrat podaljšana, nazadnje pred uveljavitvijo PKP5 na podlagi ZIUPDV (oz. PKP4) s sklepom Vlade RS za obdobje do 30. 9. 2020.

Na podlagi PKP5, ki ponovno podaljšuje veljavnost ukrepa začasnega čakanja na delo, je delavce mogoče napotiti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 12. 2020. Pri tem PKP5 določa, da lahko Vlada RS s sklepom ukrep podaljša še za največ 6 mesecev, vendar najdlje do 31. 7. 2020, pod pogojem, da bo tudi Začasni okvir podaljšan v leto 2021.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo mora vložiti v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15. decembra 2020.

Delodajalec, ki je delavce napotil na začasno čakanje na delo pred uveljavitvijo PKP5, a po izteku veljavnosti tega ukrepa po PKP4 (tj. po 30. 9. 2020), lahko vloži vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plače pri ZSRZ v osmih dneh od uveljavitve PKP5.

3. BISTVENE NOVOSTI UREDITVE ZAČASNEGA ČAKANJA NA DELO PO PKP5

Ključna sprememba, ki jo v zvezi z ureditvijo začasnega čakanja na delo uvaja PKP5, je dvig praga upravičenosti do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Do ukrepa so po novem upravičeni delodajalci (ob izpolnjevanju ostalih pogojev), ki bodo po njihovi oceni utrpeli:

• upad prihodkov za več kot 20 % glede na leto 2019 ali
• upad povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020 ali
• upad povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020, če v letu 2019 niso poslovali.

Poleg zgornje spremembe PKP5 bolj jasno definira omejitev v zvezi z odpuščanjem delavcev v času prejemanja delnega povračila nadomestila plač, s tem ko določa, da delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem (prej: ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavcev), ki jih je napotil na začasno čakanje na delo.

V preostalem delu ureditev začasnega čakanja na delo po PKP5 ostaja v bistvenem enaka, kot je bila uveljavljena z ZIUOOPE (oz. PKP3) in nato z ZIUPDV (oz. PKP4), o čemer si lahko več preberete tukaj.

NADOMESTILO PLAČ V PRIMERU KARANTENE IN VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROK

4. SPREMEMBE GLEDE NADOMESTILA PLAČ ZARADI ODREJENE KARANTENE PO PKP5

PKP4 je uredil pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev za primer, ko je delavcem izdana odločba o karanteni, o čemer smo pisali v našem predhodnem prispevku.

Ureditev nadomestil plač delavcem zaradi odrejene karantene v PKP5 v večjem delu sledi ureditvi iz PKP4, pri čemer uvaja naslednje bistvene spremembe:

• vabilo na sodišče kot dodatna osebna okoliščina, v primeru katere je delavec upravičen do nadomestila plače (50 %), čeprav se je odpravil v državo, ki je na rdečem seznamu;
• obveznost delavca, da v roku 24 ur obvesti delodajalca o odrejeni karanteni (prej: v 3 delovnih dneh) in
• sprememba roka za vložitev vloge za uveljavitev povračil nadomestil plače pri ZRSZ in sicer mora delodajalec vložiti vlogo v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene (prej: v 30 dneh) oziroma v 8 dneh od uveljavitve PKP5, če delodajalec uveljavlja povračilo nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo PK5, pri čemer je v vsakem primeru treba vlogo vložiti najpozneje do 31. 12. 2020.

5. NADOMESTILO PLAČ ZARADI NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROK

Poleg zgornjih sprememb PKP5 dodatno določa, da je do nadomestila plače (v višini 80 % osnove) upravičen tudi delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok iz sledečih razlogov:

• ker je bila otroku odrejena karantena ali
• zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanje vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva.

Višja sila zaradi obveznosti varstva skladno s PKP5 obstaja za otroke do vključno 5. razreda OŠ, otroke v prilagojenih in posebnih programih v OŠ s prilagojenim programom, v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

V primeru odsotnosti z dela iz zgornjih razlogov, mora delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka teh razlogov obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delodajalci so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil delavcem za obdobje, za katero je bila otroku odrejena karantena ali dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost, ne glede na to, ali delodajalec lahko organizira delo od doma.

Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plače mora delodajalec vložiti pri ZRSZ v enakem roku kot velja za primer odrejene karantene (praviloma 8 dni od pričetka odsotnosti delavca), pri čemer mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Ostali pogoji za upravičenost do povračila izplačanih nadomestil plač ter obveznosti delodajalcev in delavcev v zvezi z nadomestili zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok so v bistvenem enaki kot pri nadomestilih plače zaradi odrejene karantene (več v prispevku o PKP4 in zgoraj pod točko 4).

6. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA

Delodajalci so upravičeni do povračila nadomestila plač skladno s PKP5:

• za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela v skladu s PKP5 v obdobju od 1. 10. 2020 do najdlje 31. 12. 2020 in
• za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka v obdobju od 1. 9. 2020 do najdlje 31. 12. 2020.

Za oba primera PKP5 predvideva možnost podaljšanja ukrepa s sklepom Vlade RS za obdobje šestih mesecev.

Glede vlog, ki so bile vložene na podlagi ZIUPDV (oz. PKP4), PKP5 določa, da je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. 10. 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

OSTALI AKTUALNI UKREPI ZA DELODAJALCE

7. KRATKOTRAJNA ODSTNOST ZARADI BOLEZNI BREZ POTRDILA ZDRAVNIKA

PKP5 uvaja možnost odsotnosti z dela brez potrdila osebnega zdravnika o upravičenosti zadržanosti z dela in sicer do tri zaporedne delovne dni, pri čemer bo delavec to možnost lahko izkoristil največ enkrat v posameznem letu. V primeru kratkotrajne odsotnosti, krajše od treh zaporednih dni, bo štelo, da je delavec pravico izkoristil v celoti.

Delavec bo za koriščenje kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni moral o odsotnosti le pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Zakon ne predvideva obveznosti obveščanja osebnega zdravnika.

V času kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni delavec ne bo smel opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega prebivališča.

PKP5 določa, da bo delavec bo v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni upravičen do nadomestila v višini 80% osnove, kot je določena z ZDR-1 , in sicer v breme zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni bo moral delodajalec obračunati in izplačati delavcu, nato pa bo ZZZS na podlagi zahteve za povračilo delodajalcu povrnil izplačano nadomestilo v 60 dneh od vložitve zahteve.

V primeru, da bo delavec uveljavljal odsotnost iz dela zaradi bolezni po običajnem postopku s potrdilom osebnega zdravnika (tj. redno bolniško), ne bo štelo, da je s tem izkoristil pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni. Tudi če bo izbrani zdravnik po preteku tridnevne odsotnosti ugotovil, da obstajajo razlogi za še nadaljnjo neprekinjeno odsotnost, se ta odsotnost ne bo štela za izkoriščenje pravice »kratkotrajne odsotnosti«. PKP5 omejuje veljavnost tega ukrepa do 31. 12. 2020, s tem da lahko Vlada RS s sklepom podaljša veljavnost za šest mesecev.

8. ZAČASNI IZVZEM STROŠKOV TESTIRANJA DELAVCEV NA COVID-19 IZ BONITETE

PKP5 določa, da stroški delodajalca, ki nastanejo v zvezi s testiranjem delavcev na Covid-19, na katera jih je napotil delodajalec, ne štejejo za boniteto.

Takšna obravnava delodajalčevih stroškov testiranja delavcev na Covid-19 velja do 30. 6. 2021, z možnostjo podaljšanja s sklepom Vlade RS za 6 mesecev.