Uvodno
Kot pojasnjeno v omenjenem prispevku, zgolj zaradi sprejetja ZIUOPDVE na področju teka konkretnih upravnih postopkov (še) ni prišlo do nobenih sprememb, temveč je bila s tem v ZUP dodana le pravna podlaga za določitev takih sprememb v vsakem posameznem primeru izrednega dogodka (z odlokom vlade).
Prvi odlok na tej pravni podlagi je vlada pričakovano sprejela zaradi epidemije COVID‑19, in sicer je dne 10. 12. 2020 sprejela Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (»Odlok«).
Odlok ima široko polje uporabe, saj se uporablja pri odločanju v vseh upravnih zadevah pred upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kot tudi v drugih javnopravnih zadevah, če organ smiselno uporablja ZUP.
V nadaljevanju so predstavljeni začasni ukrepi, ki so organom na voljo v teh zadevah.
Vlaganje vlog, izključitev javnosti, vročanje z vložitvijo v elektronski predal
Odlok najprej določa možnost, da vložniki svoje vloge po elektronski poti lahko vložijo tudi brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. V teh vlogah se vložnik lahko identificira z drugim elektronskim podpisom, uradno dodeljeno identifikacijsko številko ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga določi organ.
Po drugi strani Odlok omejuje možnost vlaganja vlog pri organu, saj določa, da organ ni dolžan sprejeti vloge v fizični obliki ali ustne vloge na zapisnik oziroma obrazec, ki jo vložnik vlaga neposredno pri organu (ta omejitev ne velja edino za vloge, ki se po zakonu lahko vložijo samo pri organu). V primeru vlaganja vloge pri organu pa morajo stranke vložitev predhodno najaviti in se o času vložitve vloge dogovoriti z organom.
Nadalje Odlok določa možnost organa, da lahko zaradi varovanja zdravja udeležencev postopka iz ustne obravnave in drugih procesnih dejanj izključi javnost. Za sodelovanje udeležencev na ustni obravnavi in pri drugih procesnih dejanjih lahko sicer organ določi tudi varovalne ukrepe. Če se stranki ali drugi osebi, ki izkaže pravni interes, lahko pošlje kopija dokumentov zadeve, se v prostorih organa tudi ne izvaja pregledovanje dokumentov.
Ena pomembnejših novosti Odloka je, da organom omogoča, da odločbe, sklepe in druge dokumente lahko vročajo z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal po ZUP. To sicer velja le ob upoštevanju pogojev, predpisanih v ZUP. Med drugim se taka vročitev lahko opravi le, če je bila oseba seznanjena s takšnim načinom vročanja in je s tem soglašala. V tem primeru vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje.
Možnost podaljšanja rokov
Najprej je treba poudariti, da sam Odlok ni prekinil oziroma podaljšal teka rokov v upravnih postopkih. Ti roki še naprej tečejo. Odlok je določil le možnost (ne dolžnost) organov, da pod določenimi pogoji te roke podaljšajo.
Odlok organom tako omogoča, da na zahtevo stranke lahko podaljšajo rok za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, če stranka obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno (pri čemer velja, da razlog ni upravičen, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali bi z odložitvijo izpolnitve obveznosti lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda).
Poleg tega lahko organ za največ dva meseca podaljša tudi rok za izdajo in vročitev odločbe, ki je zaradi razlogov na strani stranke ali organa, ki so povezani s preprečevanjem tveganja okužbe ali širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ni mogoče izdati in vročiti v zakonitem roku.
Veljavnost Odloka
Za konec je treba opozoriti še, da so vsi opisani ukrepi začasne narave, saj veljajo le v času veljavnosti Odloka. Odlok je začel veljati 11. 12. 2020, velja pa do konca epidemije COVID-19, vendar najdlje tri mesece (tj. najdlje do 11. 3. 2021).